Na današnji dan pred 56 leti so ZDA kot prva država poslale človeka na Luno. Misija Apollo 11, ki je na pot krenila 16. julija 1969, je vrhunec dosegla štiri dni kasneje, ko je astronavt Neil Armstrong stopil na lunino površje in izrekel zgodovinske besede: “To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo.” Kmalu se mu je pridružil Buzz Aldrin, medtem ko je Michael Collins ostal v poveljniškem modulu v lunini orbiti.
Dogodek je spremljalo več kot 600 milijonov gledalcev po vsem svetu, kar je predstavljalo enega največjih medijskih trenutkov 20. stoletja.
Ameriški pristanek na Luni je bil del širšega konteksta tehnološke in politične tekme med ZDA in Sovjetsko zvezo. Potem ko so Sovjeti leta 1957 v orbito poslali prvi satelit Sputnik in leta 1961 Jurija Gagarina kot prvega človeka v vesolje, so ZDA občutno povečale financiranje ameriške vesoljske agencije NASA. Predsednik John F. Kennedy je že leta 1961 napovedal cilj, da bo človek do konca desetletja stopil na Luno.
Projekt Apollo 11 se je zato oblikoval kot tehnološko najambicioznejši podvig do tedaj. Ključno vlogo pri razvoju nosilne rakete Saturn V je imel nekdanji nemški znanstvenik Wernher von Braun, ki je po drugi svetovni vojni deloval v okviru ameriškega raketnega programa.
Saturn V – največja raketa v zgodovini
Raketa Saturn V, ki je tehtala skoraj 3.000 ton, je ostala najmočnejša raketa, ki je bila kadarkoli uspešno izstreljena. Sestavljena je bila iz treh stopenj, njen zgornji modul pa je služil za pristanek na Luni in vrnitev nazaj v orbito. Pred končno misijo je NASA izvedla več deset testiranj raketnega sistema. Prva misija Apollo se je sicer leta 1967 končala tragično – v požaru v kabini so umrli trije astronavti.
Po uspešnem pristanku lunarnega modula Eagle na površini Lune sta Armstrong in Aldrin opravila dvourno raziskovalno nalogo, med katero sta zbrala vzorce kamenin in prsti. Aldrin je ob pogledu na lunino površje dejal, da se nahaja v “veličastni puščavi”.
Posadka se je 24. julija 1969 vrnila na Zemljo. Pristali so v Tihem oceanu, približno 1.500 kilometrov jugozahodno od Havajev, kjer jih je čakala ameriška letalonosilka USS Hornet. Po pristanku s padali so astronavte namestili v posebno mobilno karanteno, kjer so jih tri tedne spremljali zdravniki zaradi morebitnih tveganj ob stiku z neznanim okoljem.
Po zaključku karantene so Armstrong, Aldrin in Collins postali svetovne ikone. Naslednje mesece so sodelovali v medijskih dogodkih in obiskovali države po svetu v okviru t. i. “misije dobre volje”.
Uspeh misije Apollo 11 je utrdil ameriško vodstvo v vesoljski tekmi in postal eden ključnih simbolov tehnološkega napredka v drugi polovici 20. stoletja.
Foto: Pixabay/Kenori
