Visoko v francoskih Alpah, tam kjer se cesta konča in se začne nebo, leži Saint-Véran – vas, ki se zdi kot iz drugega časa. S svojimi 2.042 metri nadmorske višine velja za eno najvišje ležečih vasi v Evropi, in prav ta odmaknjenost ji daje tisti redki čar, zaradi katerega se obiskovalci vračajo. Ko se po serpentinah povzpneš do nje, imaš občutek, da stopaš v svet, kjer se življenje meri v vonju po drvi, škripanju snega in zvoku kravjih zvoncev.
Saint-Véran leži v dolinah Queyras, na meji z Italijo, in je del Narodnega parka Queyras, enega najbolj neokrnjenih gorskih območij v Franciji. V zimskih mesecih se vas spremeni v beli labirint lesenih streh in dimnikov, poleti pa v cvetoč mozaik alpskih travnikov, kjer vonj po divjih rožah zapolni zrak.
Ko prispeš v Saint-Véran, te preseneti mir. Ni avtomobilov, ni hrupa – le občasno škripanje lesenih sani ali koraki domačinov, ki se pozdravljajo po ozkih uličicah. Tukaj življenje teče počasneje. Zjutraj se iz kamnitih hiš dviga dim, v zraku je vonj po sveže pečenem kruhu, medtem ko se prve sončne svetlobe odbijajo od snežnih vrhov.
Saint-Véran je kraj, kjer je vsak leseni tram in vsak kamen del zgodbe. Hiše, zgrajene iz macesnovega lesa in skrilavca, so več stoletij stare, a izjemno ohranjene. Na pročeljih so ročno izrezljani simboli sonca, ki po stari tradiciji varujejo prebivalce pred neurji in nesrečo. Domačini te hiše imenujejo kar „fustes“ – in mnoge med njimi so še vedno v uporabi.
Vas se ponaša tudi s svojo cerkvijo svetega Verana, po katerem nosi ime. Zvonik se dviga visoko nad vasjo, ob njem pa stoji majhen muzej, ki prikazuje, kako so tukajšnji prebivalci v preteklosti preživljali hude zime. Včasih so morali snežne tunele kopati, da so lahko prišli do sosedov – in ta trdoživost je v Saint-Véranu še danes del vsakdana.
Zvezde, vino in tišina
Ko sonce zaide, se nebo nad vasjo spremeni v najlepše naravno planetarij. Zaradi nadmorske višine in čistega zraka je Saint-Véran eno najboljših krajev v Evropi za opazovanje zvezd. Tukaj stoji tudi Observatoire de Saint-Véran, kjer astronomi in obiskovalci skupaj opazujejo nočno nebo. Zvezde so tukaj bližje, svetloba se zdi bolj živa, tišina pa skoraj mistična.
A življenje v Saint-Véranu ni le meditacija. Domačini znajo uživati – pogosto ob kozarcu lokalnega vina iz doline Rhône, ob siru Tomme de Queyras ali toplih tartiflettih, pečenih v krušnih pečeh. Poleti se po dvoriščih slišijo zvoki harmonike, zrak diši po žaru, in vas, ki je pozimi zaspana, zaživi v ritmu praznikov.
Do Saint-Vérana ne prideš po naključju. Cesta, ki vodi tja, se konča prav pri vhodu v vas. Naprej ni ničesar – le gorski prelazi, pašniki in sledi kozjih stez. A prav v tem je njegov čar. Domačini radi rečejo, da tukaj svet še diha po starem.
Vas ima okoli 250 prebivalcev, ki preko leta živijo od turizma, rokodelstva in majhnih gorskih kmetij. Pozimi pritegne ljubitelje turnega smučanja, poleti pohodnike, fotografe in tiste, ki iščejo mir. Ni luksuznih hotelov, ni trgovskih ulic – le leseni penzioni, gostoljubni domačini in zvok narave.
Zjutraj, ko se v dolini dvigne megla in sonce počasi obarva vrhove oranžno, se Saint-Véran prebudi z nežnim občutkom samote in ponosa. Tukaj, na koncu ceste, ni nič odveč. Samo tišina, gore in občutek, da si našel kotiček sveta, kjer je življenje še vedno pristno – in kjer se zdi, da je vsak dih hvaležnost za to, da si tukaj.
Foto: Portal24 UI
Prispevek je pripravljen s pomočjo umetne inteligence.
