Na kraškem območju Slovenije in Italije je bilo v zadnjih 30 letih zabeleženih več kot 3900 požarov, od tega je približno tri četrtine povezanih s človekovim delovanjem. To kažejo podatki, zbrani v okviru čezmejnega projekta Interreg Karst Firewall 5.0, ki je med drugim prinesel zemljevid požarne ogroženosti, nove termo kamere in senzorje za zgodnje zaznavanje požarov.
Po podatkih projekta četrtina požarov izvira iz infrastrukture, kot so železnice, ceste in daljnovodi, skoraj vsak peti požar pa je posledica požiga.
Kot poroča STA, so z analizo požarov na območju Krasa ugotovili, da ne gre za naključne ali naravne pojave, temveč za ponavljajoče se tveganje, ki je v veliki meri povezano s človekovim ravnanjem. Na to je ob predstavitvi rezultatov projekta na Cerju opozoril programer Nicola Zuccato iz italijanskega podjetja Infordata Sistemi, enega od šestih partnerjev projekta.
Milijon evrov vreden projekt poteka od aprila 2024 in se bo zaključil avgusta letos.
Večina požarov se ponavlja na istih območjih
Analiza podatkov iz zadnjih treh desetletij je pokazala, da se približno 80 odstotkov požarov iz leta v leto pojavlja na enakih območjih. Kar 84 odstotkov jih nastane v pasu do 500 metrov od cest, predvsem železniških prog.
Podatki kažejo tudi, da je za požare najnevarnejše poletno obdobje. Čeprav je požarov takrat manj kot v drugih delih leta, so posledice bistveno hujše, saj za njimi ostanejo velike požgane površine.
Ob tem so ugotovili še, da 97 odstotkov požarov ne preseže površine sto hektarjev, kar po mnenju sodelujočih potrjuje, da je zgodnje odkrivanje požarov eden ključnih dejavnikov uspešnega ukrepanja. Zato so v okviru projekta razvili tudi namenski senzor za spremljanje razmer na terenu.
Rezultatov projekta je sicer več. Občina Miren-Kostanjevica je med drugim nabavila nove termo kamere, na območju občine pa so očistili tudi več odsekov zaraslih suhih zidov.
Po besedah Mattea Feruglia iz koprskega društva Pina je prav urejeno okolje eden pomembnih dejavnikov preprečevanja nastanka in širjenja požarov. Društvo je v projektu skrbelo za vključevanje civilne družbe, organiziralo delavnice z gasilci, gozdarji in občani ter sodelovalo pri osveščanju javnosti o zmanjševanju požarne ogroženosti Krasa in pomenu preventivnih ukrepov.
