V Budimpešti so se 28. junija 2025 kljub uradni prepovedi zbrale množice na Paradi ponosa, ki je letos potekala pod izjemnim pritiskom madžarske vlade. Dogodek je privabil desettisoče ljudi, ki so izrazili nasprotovanje vse strožji zakonodaji, usmerjeni proti LGBTIQ+ skupnosti.
Protesti, ki so se odvili v središču madžarske prestolnice, so bili odgovor na ustavno spremembo, sprejeto aprila letos, ki prepoveduje javna zbiranja LGBTIQ+ skupnosti in omejuje priznavanje spolov. Shod je spremljala močna mednarodna podpora, vključno z evropskimi poslanci in slovensko delegacijo.
Parada ponosa, ki jo je madžarska vlada pod vodstvom premierja Viktorja Orbána skušala preprečiti, je postala simbol odpora proti sistemskemu omejevanju pravic. Organizatorji so kljub grožnjam z globami do 500 evrov in enoletno zaporno kaznijo za organizatorje vztrajali pri izvedbi dogodka.
Na shodu so tudi predstavniki evropskih institucij, med drugim slovenski minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. Udeleženci so vzklikali gesla, kot sta »demokracija« in »združevanje je temeljna pravica«, ter blokirali prometnice in mostove, s čimer so opozorili na vse hujše omejevanje svoboščin. Madžarski helsinški odbor je novo zakonodajo označil za »zakonodajni strah«, ki krepi vladni nadzor nad družbo.
Mednarodna solidarnost in kritike
Dogodek je pritegnil pozornost evropskih institucij, ki so izrazile zaskrbljenost nad madžarsko politiko. Evropska komisija je že marca obsodila prepoved Parade ponosa, kar je podprla tudi predsednica Ursula von der Leyen, ki je pozvala k ukrepanju proti Madžarski.
Slovensko društvo Parada ponosa se je kljub prepovedi udeležilo shoda v Budimpešti, kjer so izrazili solidarnost z madžarsko LGBTIQ+ skupnostjo.
»Prišli smo, ker Evropa ne sme molčati, ko so skupnosti izrinjene iz javnega prostora,« so zapisali v izjavi. Protesti so poudarili, da madžarska zakonodaja ne le omejuje pravice LGBTIQ+ oseb, temveč tudi širše spodkopava demokracijo in svobodo izražanja.
Ustavna sprememba, ki jo je podprla vladajoča stranka Fidesz, prepoveduje dogodke, kot so parade ponosa, in uvaja možnost uporabe tehnologije za prepoznavanje obrazov za identifikacijo udeležencev.
Poleg tega omejuje priznavanje spolov na moški in ženski, kar aktivisti označujejo za diskriminacijo transspolnih in interspolnih oseb. Po mnenju organizacij, kot je Amnesty International, takšni ukrepi ustvarjajo ozračje strahu in krepijo vladni nadzor.
Protestniki so opozorili, da gre za nadaljevanje politike, ki že vrsto let cilja na manjšine, vključno z zakoni iz leta 2021, ki prepovedujejo razpravo o LGBTIQ+ temah v šolah in medijih.
Foto: Unsplash/Margaux Bellott/fotografija je simbolna
