Znanstveniki so v ledenih gejzirjih, ki bruhajo iz Saturnove lune Enkelad, odkrili nove vrste organskih snovi. Odkritje, o katerem so poročali ta teden, povečuje možnosti, da bi v tem oddaljenem svetu obstajale razmere, primerne za življenje. Gre za rezultate ponovne analize podatkov, ki jih je leta 2008 zbrala sonda Cassini med enim od bližnjih preletov lune.
Enkelad, majhna ledena luna s premerom okoli 500 kilometrov, je že dolgo med glavnimi tarčami znanstvenikov, ki iščejo znake življenja zunaj Zemlje, navaja AP. Pod debelo plastjo ledu skriva globalni ocean, iz katerega bruhajo curki vodne pare in ledenih delcev. Ti izbruhi segajo na tisoče kilometrov v vesolje, največ pa jih prihaja iz razpok v bližini južnega pola.
Kot je poudaril Fabian Klenner z Univerze v Washingtonu, je treba razlikovati med tem, da je okolje primerno za bivanje, in tem, da tam življenje dejansko obstaja. Po njegovih besedah imajo trenutne ugotovitve trdno podlago, da je Enkelad bivalen, a dokazov o življenju za zdaj ni.
Nova analiza svežih ledenih delcev
Mednarodna ekipa znanstvenikov je obdelala drobne ledene delce, ki jih je Cassini prestregel med poletom skozi gejzirje. Ti delci so bili po navedbah raziskovalcev mlajši in bolj svež kot tisti, ki so jih prej opazili v enem izmed zunanjih Saturnovih obročev. Prav to je omogočilo jasnejši vpogled v njihovo kemično sestavo.
Po pisanju AP so delci pri trku s Cassinijevim analizatorjem kozmičnega prahu dosegali hitrost skoraj 65.000 kilometrov na uro, kar je zagotovilo podrobnejše rezultate. Znanstveniki so poleg že znanih organskih molekul odkrili tudi nove spojine, ki so po njihovem mnenju neposredno povezane s podzemnim oceanom lune.
Nozair Khawaja z berlinske Free University, vodilni avtor študije, je v elektronskem sporočilu dejal, da te molekule povečujejo verjetnost, da so pogoji na Enkeladu ugodni za življenje.
Povezave z raziskovanjem drugih lun
Enkelad je vodni svet s skalnatim jedrom, na čigar dnu se verjetno nahajajo hidrotermalne odprtine, podobne tistim na Zemlji. Prav takšni pogoji bi lahko omogočali nastanek in obstoj preprostih oblik življenja. Odkritja so bila objavljena v znanstveni reviji Nature Astronomy.
Znanstvena skupnost že več let poziva k novim misijam na to Saturnovo luno. Cassini, ki je bil skupni projekt ameriške vesoljske agencije NASA, Evropske vesoljske agencije (ESA) in Italijanske vesoljske agencije, je svojo 20-letno misijo končal leta 2017, ko so ga namerno usmerili v Saturnovo atmosfero.
Kot navaja AP, ESA že preučuje možnost, da bi čez desetletja na Enkelad poslala pristajalnik, podobno ambicijo pa ima tudi Kitajska. NASA medtem razvija misijo Europa Clipper, ki bo raziskovala Jupitrovo luno Evropo. Izstrelitev je predvidena še to desetletje, prihod v Jupitrov sistem pa okoli leta 2030.
Po mnenju profesorja Nigela Masona z Univerze v Kentu, ki v raziskavo ni bil neposredno vključen, so podzemni oceani na ledenih lunah ena najboljših možnosti za iskanje življenja v našem osončju. Ob tem je poudaril, da nova odkritja znova potrjujejo pomen prihodnjih misij, ki bi lahko bolje odgovorile na vprašanje, ali v teh globokih oceanih res obstaja življenje.
Foto: Vecteezy/fotografije je simbolna
