Razprava o širitvi Evropske unije se je v zadnjih mesecih znova okrepila, predvsem zaradi vojne v Ukrajini in širših geopolitičnih napetosti. Kljub temu pa predlogi za pospešitev pristopnega procesa v številnih evropskih prestolnicah naletijo na precej zadržan odziv, kar kaže na nadaljevanje dolgoletnih razhajanj glede prihodnje širitve Unije.
Evropska unija od leta 2013, ko se je članstvu pridružila Hrvaška, ni sprejela nobene nove države. V razmerah vojne v Ukrajini in naraščajočih geopolitičnih pritiskov se je v Bruslju ponovno odprla razprava o tem, ali bi bilo treba spremeniti tradicionalni pristopni model.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski si prizadeva, da bi država v Evropsko unijo vstopila že okoli leta 2027. V Bruslju zato razmišljajo o možnosti tako imenovane postopne integracije, ki bi državam kandidatkam omogočila delno vključevanje v evropske politike še pred dokončanjem vseh reform.
Takšen model bi lahko pospešil trenutno zelo počasen proces širitve in zmanjšal vpliv zunanjih sil v državah kandidatkah. Nekatere države v čakalnici – med njimi Albanija, Srbija in Moldavija – so idejo o hitrejši poti že podprle. Euractiv navaja, da je v številnih državah članicah EU zanimanje za takšno spremembo precej omejeno.
Skepsa v evropskih prestolnicah
Diplomatski viri v Bruslju opozarjajo, da več držav članic ostaja zadržanih do modela, ki bi državam omogočil vstop v Unijo še pred zaključkom vseh potrebnih reform. V političnih krogih se tak pristop pogosto opisuje kot „postopna integracija“ ali „obratna širitev“.
Nekateri pravni strokovnjaki opozarjajo tudi na institucionalna vprašanja. Po njihovem mnenju bi lahko tak model odprl dileme glede enakosti držav članic, saj bi nove države lahko dobile omejene pravice – na primer brez možnosti veta ali popolne vključitve v vse evropske politike.
Tudi več velikih držav EU naj bi do predloga pristopalo previdno. Nemčija in Francija naj ne bi bili posebej naklonjeni hitremu pristopu Ukrajine, podobno zadržana stališča pa so izrazile tudi Avstrija, Švedska in druge članice, ki poudarjajo, da mora širitev ostati pogojena z izpolnjevanjem reform.
Madžarska medtem še naprej blokira napredek Ukrajine v pristopnem procesu, kar dodatno zapleta razpravo o morebitnih spremembah širitvene politike.
Razprava tudi znotraj Ukrajine
Vprašanje hitrega članstva v EU odpira razprave tudi znotraj same Ukrajine. Nekateri politiki opozarjajo, da bi lahko obljube o zelo hitrem pristopu ustvarile nerealna pričakovanja med prebivalstvom.
Poslanka Ivanna Klimpuš-Cincadze je med drugim opozorila, da bi takšne napovedi lahko povzročile razočaranje, če bi se izkazalo, da članstvo v tako kratkem času ni izvedljivo.
Tudi v ukrajinski vladajoči stranki obstajajo različna stališča o tem, kako hitro naj država napreduje v pristopnem procesu. Nekateri opozarjajo, da bi prevelik pritisk lahko oslabil kakovost reform, zlasti na področjih pravosodja, boja proti korupciji in delovanja državnih institucij.
Ukrajina je status kandidatke za članstvo dobila leta 2022, kmalu po začetku obsežne ruske invazije. Od takrat naprej potekajo tehnični pogovori o usklajevanju zakonodaje in reformah, vendar pa se sam pristopni proces zaradi političnih razhajanj med državami članicami EU premika precej počasneje, kot si želi Kijev.
