Ukrajina želi vstopiti v Evropsko unijo leta 2027, pri čemer v Kijevu poudarjajo, da članstvo razumejo tudi kot del dolgoročnega varnostnega okvira po koncu vojne. Predsednik Volodimir Zelenski je v zadnjih izjavah izpostavil, da bi bila vključitev v evropske institucije eden ključnih elementov stabilnosti tako za Ukrajino kot za širšo evropsko regijo.
Po njegovih besedah Ukrajina ne govori več le o politični podpori, temveč o jasno določenem cilju. „Zato govorimo o konkretnem datumu, letu 2027, in računamo na podporo partnerjev,“ je zapisal po pogovoru z avstrijskim kanclerjem Christianom Stockerjem. Ob tem je dodal, da Ukrajina s svojimi zmogljivostmi prispeva k skupni varnosti, tehnološkemu razvoju in gospodarski odpornosti Evrope.
Ukrajina je status kandidatke za članstvo v Evropski uniji dobila leta 2022, kmalu po začetku ruske invazije v polnem obsegu, formalna pristopna pogajanja pa so se začela leta 2024. Od takrat poteka usklajevanje zakonodaje in preverjanje skladnosti s pravnim redom EU, kar je pogoj za odpiranje in zapiranje posameznih pogajalskih sklopov.
Zelenski je na nedavni tiskovni konferenci v Vilni povedal, da Kijev pričakuje, da bodo vsi pogajalski sklopi odprti še letos. Po njegovih ocenah bi bila država v tem primeru do leta 2027 tehnično pripravljena na članstvo, končna odločitev pa bi ostala politična in v pristojnosti držav članic.
Zadržki iz Budimpešte
Napredek pri pogajanjih trenutno zavira nasprotovanje Madžarske, ki blokira odpiranje nekaterih poglavij. Budimpešta kot razloge navaja varnostna tveganja in morebitne gospodarske posledice pristopa Ukrajine. Politični svetovalec madžarskega premierja Balázs Orbán je v javni objavi zapisal, da bi takšen korak predstavljal „neposredno grožnjo“ za evropske države in da se bo madžarska vlada temu uprla.
Kljub temu evropske institucije nadaljujejo s tehnično podporo ukrajinskim organom, da bi bili potrebni dokumenti in zakonodajni paketi pripravljeni za nadaljevanje postopka takoj, ko bi bile politične ovire odpravljene. V Bruslju poudarjajo, da se administrativni del procesa lahko izvaja tudi v času političnega zastoja.
Razprave o drugačnem modelu širitve
Ob zastoju pri formalnih pogajanjih se v evropskih institucijah krepi razprava o morebitni spremembi samega koncepta širitve. V ospredju je zamisel, da bi države kandidatke lahko postopno vstopale v posamezne politike in programe EU še pred polnopravnim članstvom.
Po tej logiki širitev ne bi bila več razumljena kot enkratna odločitev na koncu dolgega procesa, temveč kot zaporedje korakov, pri katerih bi se pravice in obveznosti povečevale sorazmerno z napredkom pri reformah. V evropskih krogih poudarjajo, da za takšen pristop še ni enotnega političnega soglasja.
Ukrajina je v zadnjem letu kljub vojni dosegla hiter napredek pri tehničnem delu pristopnega postopka, zlasti pri preverjanju zakonodaje in pripravi reformnih paketov, navaja Euronews. Evropske institucije naj bi zato državam članicam redno posredovale podatke o stanju reform in administrativni pripravljenosti Kijeva.
V Bruslju ob tem opozarjajo, da Ukrajina sočasno vodi obrambno vojno, sodeluje v diplomatskih prizadevanjih za stabilizacijo razmer in izvaja obsežne notranje reforme, povezane z delovanjem pravne države, nadzorom nad porabo javnih sredstev in prilagajanjem evropskim standardom. Gre za kombinacijo procesov, ki se v pristopnih postopkih običajno ne odvijajo hkrati.
