Načrt za “dan po tem”: Izrael razmišlja o novem sistemu v Gazi
Izraelska vlada preučuje predlog za vzpostavitev novega upravnega sistema v Gazi po morebitnem padcu Hamasa, kaže dokument, ki ga je pridobil portal Euronews. Predlog, pripravljen decembra 2023, prinaša podrobnosti o možnem nadzoru nad ozemljem, ki bi ga Izrael prevzel po porazu palestinske militantne skupine.
Medtem ko se vojaške operacije v Gazi nadaljujejo, načrt sproža pomisleke o prihodnosti 2,2 milijona prebivalcev tega območja in o skladnosti predloga z mednarodnim pravom.
Trehstopenjski načrt za novo Gazo
Dokument, naslovljen »Program za varnost in obnovo Gaze: Kako naj izgleda dan po tem«, je pripravila skupina Israel Defense and Security Forum, ki združuje več kot 35.000 izraelskih vojaških rezervistov, in think tank Jerusalem Center for Security and Foreign Affairs.
Predlog predvideva tri faze upravljanja Gaze. V prvi fazi bi izraelske obrambne sile (IDF) prevzele popoln nadzor nad ozemljem, vključno z 12-kilometrsko mejo z Egiptom in prehodom Rafah. Vzpostavili bi t. i. »varnostno cono«, kjer palestinski promet ne bi bil dovoljen, in uvedli vojaško upravo, dokler ne bi vzpostavili novega upravnega mehanizma.
Druga faza se osredotoča na gospodarski razvoj in »prevzgojo« prebivalstva, brez prisotnosti Palestinske uprave ali agencije ZN za palestinske begunce (UNRWA). Tretja faza, dolgoročno naravnana, sicer omenja možnost samoodločbe prebivalcev Gaze, a šele po popolni odpravi omrežja, povezanega s Hamasom.
Po navedbah dveh virov, ki sta z dokumentom seznanjena, je bil načrt prvotno zasnovan za Zahodni breg, a so ga po napadu Hamasa 7. oktobra 2023 prilagodili za Gazo.
Sporna vprašanja in humanitarne posledice
Predlog je deležen kritik zaradi omejevanja pravic palestinskega prebivalstva in potencialnega kršenja mednarodnega prava. Dokument ne omenja izraelskih talcev, ki jih Hamas še vedno drži, kar sproža vprašanja o prioritetah izraelske strategije. Po navedbah Euronews je cilj predloga »konec vladavine Hamasa«, ne pa tudi samoodločbe Palestincev, kar je v nasprotju z dolgoletnimi mednarodnimi prizadevanji za rešitev dveh držav.
Poleg tega načrt predvideva selitev več sto tisoč Palestincev v južni del Gaze, v t. i. »humanitarne cone«, kar bi po mnenju humanitarnih organizacij lahko pomenilo prisilno razseljevanje.
Združeni narodi so že zavrnili izraelski predlog za distribucijo pomoči prek zasebnih varnostnih podjetij pod izraelskim nadzorom, saj naj bi kršil humanitarna načela. Od marca 2025 Izrael blokira vso humanitarno pomoč v Gazo, kar je povzročilo hudo lakoto.
Politične in mednarodne reakcije
Izraelski predlog je naletel na deljene odzive. Farozkrajni finančni minister Bezalel Smotrich je načrt označil za trajno politično spremembo, ki naj bi omogočila dolgoročno izraelsko prisotnost v Gazi.
Nasprotno pa družine izraelskih talcev opozarjajo, da širitev vojaških operacij ogroža njihove bližnje. V Izraelu javnomnenjske ankete kažejo, da večina podpira dogovor za izpustitev talcev, tudi če bi to pomenilo konec vojne pred popolnim porazom Hamasa.
Mednarodna skupnost, vključno z ZDA in arabskimi državami, ostaja skeptična. Predlog je v nasprotju z vizijo dveh držav, ki jo podpira Varnostni svet ZN. Egipt in Jordanija sta zavrnila ideje o preselitvi Palestincev, ki jih je podprl tudi ameriški predsednik Donald Trump. Medtem Hamas vztraja, da mora vsaka rešitev vključevati popoln umik Izraela iz Gaze.
Ana Koren
Portal24; Foto: Pixabay
