Novo mednarodno poročilo opozarja, da načrti največjih svetovnih proizvajalk fosilnih goriv ogrožajo prizadevanja za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C. Vlade številnih držav kljub zavezam iz Pariškega sporazuma še naprej pripravljajo obsežne projekte za povečanje proizvodnje nafte, plina in premoga.
Pariški sporazum iz leta 2015 je predvidel omejitev dviga globalne temperature pod 2 °C, z željo, da bi bil ta zadržan pri 1,5 °C. To bi zahtevalo hitro zmanjševanje naložb v premog, nafto in plin. A po ugotovitvah nove analize so trenutni načrti držav usmerjeni v nasprotno smer.
Po poročilu, ki so ga pripravili Stockholmski okoljski inštitut (SEI), Climate Analytics in Mednarodni inštitut za trajnostni razvoj (IISD), države načrtujejo, da bodo do leta 2030 proizvedle skoraj 120 odstotkov več fosilnih goriv, kot bi bilo skladno z omejitvijo segrevanja na 1,5 °C. Tudi v primeru milejšega cilja, to je omejitve dviga na 2 °C, načrti presegajo potrebno raven za 77 odstotkov.
Kot navaja Euronews, je bila podobna ocena opravljena leta 2023, ko je razkorak med dejanskimi načrti in potrebnimi ukrepi znašal 110 odstotkov za 1,5 °C in 69 odstotkov za 2 °C. V dveh letih se je razlika še povečala. Načrtovana proizvodnja premoga do leta 2030 je denimo za 7 odstotkov višja kot v prejšnjih ocenah, proizvodnja plina pa za 5 odstotkov.
Poročilo opozarja tudi, da je predvidena skupna proizvodnja fosilnih goriv do leta 2050 kar 4,5-krat večja od potrebne za dosego cilja 1,5 °C in 2,5-krat večja od potrebne za omejitev na 2 °C.
Največje proizvajalke z glavnimi presežki
Analiza zajema 20 največjih proizvajalk fosilnih goriv, med njimi Avstralijo, Brazilijo, Kanado, Kitajsko, Indijo, Rusijo, Saudovo Arabijo, ZDA in Združene arabske emirate. Te države so skupaj odgovorne za približno 80 odstotkov svetovne proizvodnje fosilnih goriv.
Kot poudarjajo avtorji, več kot polovica teh držav načrtuje znatno povečanje proizvodnje plina. Države, kot so Avstralija, Kolumbija, Indonezija in Kazahstan, ga sicer označujejo kot “prehodno gorivo”, vendar nimajo jasnih načrtov, kako bi dejansko izvedle prehod k trajnostnim virom energije.
Derik Broekhoff iz SEI je ob predstavitvi poročila dejal: „Medtem ko se je veliko držav zavezalo k prehodu na čisto energijo, številne še vedno vztrajajo pri strategijah, ki temeljijo na fosilnih gorivih, in načrtujejo celo večjo proizvodnjo kot pred dvema letoma.“
Nekatere države so sicer sprejele ukrepe, bolj usklajene s cilji Pariškega sporazuma. Nemčija v okviru EU načrtuje hitro postopno opustitev premoga, Kitajska pa pospešeno razvija zmogljivosti vetrnih in sončnih elektrarn ter je svoje cilje za leto 2030 že presegla. Tudi Brazilija in Kolumbija sta oblikovali programe energetskega prehoda.
Strokovnjaki poudarjajo, da je to premalo in da bi moral biti prehod k trajnostnim virom energije širši in hitrejši. Emily Ghosh iz SEI je, kot povzema Euronews opozorila: „Vlade se morajo zavezati k širitvi obnovljivih virov energije, postopni opustitvi fosilnih goriv in izvajanju energetskih prehodov, osredotočenih na skupnost. Brez teh korakov bo nadaljnje odlašanje povzročilo dodatne emisije in poslabšalo podnebne vplive na najbolj ranljivo prebivalstvo.“
Foto: Pixabay
