Rast cen nafte na svetovnih trgih se praviloma prej ali slej prelije tudi na bencinske črpalke. Tokratni skok je posebej izrazit – v zadnjem mesecu je nafta zrasla za približno 59 odstotkov – zato se vprašanje ne glasi več ali, ampak kdaj bodo podražitve znova občutili tudi vozniki.
V Sloveniji smo prve učinke že videli. Pred tednom dni so se cene goriv občutno zvišale: bencin na 1,581 evra na liter, dizel na 1,696 evra, kurilno olje na 1,342 evra. Pred tem je bencin stal 1,466 evra, dizel 1,528 evra.
A te številke še ne odražajo celotnega pritiska s svetovnih trgov.
Zakaj se gorivo ne podraži takoj
Čeprav cene nafte rastejo skoraj v realnem času, se cene goriv ne prilagodijo takoj. V Sloveniji se oblikujejo na podlagi 7-dnevnih povprečij cen naftnih derivatov in tečaja dolar–evro, sistem torej reagira z zamikom.
Na ceno dodatno vplivajo trošarine in regulacija. Te so bile ob zadnji podražitvi že znižane na najnižjo možno raven – trošarina za dizel znaša 0,330 evra na liter, za kurilno olje 0,07875 evra – marže trgovcev pa so omejene na približno 0,10 evra na liter.
Prostora za dodatno blaženje cen je torej zelo malo.
Kaj to pomeni v praksi
Zamik v sistemu pomeni, da lahko trenutne cene na črpalkah še ne vključujejo celotnega nedavnega skoka nafte. Če bodo globalne cene ostale na trenutnih ravneh, se lahko pritisk na gorivo nadaljuje tudi v naslednjih tednih.
V praksi pa so to postopne podražitve, ne nujno enkraten skok. Vsak nov teden lahko prinese delno prilagoditev, dokler se cene ne uskladijo s trgom.
Učinek ne ostane le pri gorivu
Dražje gorivo ne pomeni le višjih stroškov za voznike. Gre za verižni učinek, ki vpliva tudi na cene prevoza, logistike in posledično izdelkov na policah.
Ko se podraži transport, se to pogosto prenese v višje cene hrane, storitev in drugih osnovnih dobrin. Takšni premiki so zato pomemben dejavnik inflacije.
Kaj lahko pričakujemo
Če se razmere na Bližnjem vzhodu ne umirijo, bodo trgi ostali pod pritiskom. Slednje pa pelje v nadaljnjo nestabilnost cen, pri čemer trenutni trend kaže, da so tveganja za rast večja kot za padec.
Za potrošnike to pomeni predvsem eno: zadnja podražitev goriva zelo verjetno ni bila zadnja.
