Danes, 11. novembra, praznujemo god sv. Martina, dan, ko se po tradiciji mošt spremeni v vino. To je eden najbolj značilnih slovenskih praznikov, ki ga spremljajo bogata kulinarična tradicija, druženje in, seveda, pokušina mladega vina. Martinovo ima pri nas skoraj mitski pomen – ni le praznik vina, temveč tudi simbol prehoda iz jeseni v zimo, iz dela v počitek, iz mošta v vino.
Sveti Martin je bil po izročilu škof iz Toursa v Franciji in eden prvih svetnikov, ki ni bil mučenec. Legenda pravi, da se je kljub imenovanju za škofa želel izogniti časti in se skril med gosi, a so ga s svojim gaganjem izdale. Prav zato so gosi postale tradicionalna jed martinovega praznika, skupaj z rdečim zeljem in mlinci.
V slovenski kulturi se je sv. Martin prepletel z vinogradniško tradicijo, ki jo Slovenci negujemo že stoletja. Na ta dan se v številnih krajih po državi – od Prekmurja in Štajerske do Vipavske doline – odvijajo blagoslovi vina, martinovanja in kulturne prireditve.
Rek, da se „mošt spremeni v vino“, ni zgolj simboličen. Vinarji vedo, da gre za trenutek, ko se naravni procesi v kleti zaključijo – sladkor iz grozdja se v celoti spremeni v alkohol, vino pa začne dobivati svojo pravo aromo in značaj.
Na številnih domačijah in vinskih kleteh po Sloveniji se ob tem opravijo posebni obredi, kjer se simbolično „krsti“ mošt. Pogosto to spremlja lik martinovega škofa – šaljivega lika, ki z blagoslovom „uradno“ spremeni mošt v vino.
Vino kot družabni simbol
Martinovo ima v Sloveniji tudi močno družabno in kulturno noto. Gre za praznik, ki ljudi povezuje – ob mizi, ob pesmi, ob kozarcu vina. V mestih, kot so Maribor, Ptuj, Ljubljana in Vipava, se danes zbirajo množice obiskovalcev, ki okušajo mlado vino in uživajo v kulinariki.
Za mnoge vinogradnike je to vrhunec leta, saj predstavlja zaključek trgatve in obenem začetek obdobja, ko vino zori. Letošnji pridelek, kot pravijo vinogradniki, obeta zelo kakovostna vina, saj je bila jesen suha in sončna, kar je grozdju omogočilo optimalno zorenje.
Martinovo po Sloveniji
Največje martinovanje v državi tradicionalno poteka v Mariboru, kjer dogajanje privabi več deset tisoč obiskovalcev. Osrednji dogodek se bo začel ob 11.11 na Trgu Leona Štuklja.
Na Ptuju pa je Martinovo povezano z začetkom priprav na tradicionalno kurentovanje. Martinovo je namreč tukaj znano tudi kot mali fašenk. Letos bo na prireditvi slovesno zaprisegel že 20. princ ptujskega karnevala.
Tudi v številnih manjših krajih, denimo v Šentjerneju, Ormožu, Goriških Brdih in Halozah, se praznuje v duhu lokalne tradicije. V zadnjih letih pa martinovanje pridobiva tudi trajnostno noto, saj številni ponudniki poudarjajo pomen zmernosti in odgovornega uživanja vina.
Dan sv. Martina tako ni le praznik vina, ampak praznik veselja, druženja in hvaležnosti. Ob njem se mnogi spomnijo starih običajev in rekov, med katerimi je najbolj znan: „Sveti Martin iz mošta dela vin’!“
Ne glede na to, ali praznujete z gosko in mlinci, kozarčkom belega vipavca ali le z nasmehom ob družbi prijateljev – danes je dan, ko se vse vrti okoli vina, tradicije in topline.
Foto: Unsplash/Kelsey Knight
Prispevek je pripravljen s pomočjo umetne inteligence.
