Evropska vesoljska agencija (ESA) poroča o izjemnem dosežku vesoljskega teleskopa James Webb (JWST), ki je v sodelovanju z NASA in CSA na novo posnel eno najbolj legendarnih slik globokega vesolja – Hubblovo ultra globoko polje. Tokratni posnetek, ki je nastal s kombinacijo dveh Webbovih instrumentov, razkriva več kot 2500 oddaljenih galaksij in pomeni enega najglobljih pogledov v zgodovino vesolja doslej.
Območje, ki so ga znanstveniki poimenovali MIDIS (MIRI Deep Imaging Survey), je bilo skoraj 100 ur neprekinjeno opazovano z instrumentom MIRI, ki zajema svetlobo v srednjem infrardečem območju. To predstavlja najdaljše opazovanje zunajgalaktičnega polja z enim filtrom s teleskopom Webb doslej.
Dopolnitev z opazovanji NIRCam, kamero za bližnjo infrardečo svetlobo, omogoča astronomom izjemno natančno analizo razvoja galaksij skozi več milijard let. Webbova ostrina razločevanja pri teh valovnih dolžinah razkriva strukture galaksij, ki so bile v prejšnjih misijah skrite za oblaki kozmičnega prahu.
Stotine izjemno rdečih galaksij in skrite strukture
Med več kot 2500 viri na novem posnetku so znanstveniki odkrili stotine izjemno rdečih galaksij, od katerih so mnoge verjetno masivne in s prahom zakrite galaksije ali zreli sistemi s starimi zvezdami. Ti objekti segajo v najzgodnejša obdobja zgodovine vesolja, kar omogoča vpogled v prve faze nastanka struktur v kozmosu.
Barvna razlaga: Prah, rojstva zvezd in rdeči premik
Barvna interpretacija slike temelji na različnih vrstah infrardeče svetlobe:
- Oranžna in rdeča: predstavljata daljše valovne dolžine v srednjem infrardečem območju, kar je značilno za galaksije z več prahu, aktivnim nastajanjem zvezd ali aktivnim galaktičnim jedrom (AGN).
- Zelenkasto-bele galaksije: predstavljajo še posebej oddaljene galaksije z visokim rdečim premikom, kar pomeni, da je njihova svetloba zaradi raztezanja vesolja pomaknjena v višje valovne dolžine.
- Modre in cijan barve: prikazujejo galaksije, ki svetijo predvsem v bližnjem infrardečem območju – to so manj prašne in svetlejše galaksije brez dodatnih emisijskih značilnosti.
Teleskop Webb s tem posnetkom nadaljuje zapuščino teleskopa Hubble, ki je prvi razkril to območje kot Hubblovo ultra globoko polje. Z vrnitvijo na to isto nebesno lego Webb ne le potrjuje dosedanje podatke, ampak razkriva nove podrobnosti, odkriva doslej nevidne galaksije in ponuja sveže poglede na rojstvo prvih kozmičnih struktur.
Opis slike (po ESA): Na črnem ozadju je območje globokega vesolja, posejano s tisoči galaksij različnih oblik in velikosti. Nekatere so krožne ali ovalne, druge spiralne. Oddaljene galaksije se zdijo le kot točke, bližje pa so večje in žareče. Rdeče in oranžne galaksije nakazujejo prisotnost prahu ali intenzivno zvezdno dejavnost.
S tem izjemnim posnetkom Webb znova potrjuje svojo vlogo ključnega orodja pri raziskovanju zgodovine vesolja, pri čemer ESA izpostavlja pomen mednarodnega sodelovanja in naprednih infrardečih tehnologij za razumevanje prvih galaksij v vesolju.
Foto: ESA/NASA/CSA/Webb
