Največji objekt v vesolju? Spoznajte Quipu
Astronomi so naleteli na osupljivo odkritje, ki bi lahko pomenilo največjo strukturo v znanem vesolju. Poimenovali so jo “Quipu”, po starodavnem inkovskem sistemu vozlov na vrvicah, ki je služil za štetje in shranjevanje podatkov. Ta neverjetno velika tvorba, ki jo sestavljajo jate galaksij in povezujoči filamenti, meri približno 1,3 milijarde svetlobnih let v premeru in vsebuje neverjetnih 200 kvadrilijonov sončnih mas. Odkritje so razkrili v članku, objavljenem konec januarja na spletnem mestu ArXiv, in čaka na potrditev v reviji Astronomy and Astrophysics.
Quipu izstopa po svoji zapleteni zgradbi – dolg osrednji filament spremljajo stranski, manjši filamenti, kar spominja na mrežo vrvi. S svojo dolžino, ki presega 13.000-kratno širino Mlečne ceste, presega dosedanje rekorderje, kot je superjata Laniākea. Raziskovalci poudarjajo, da je struktura tako očitna, da jo je na nebesnih zemljevidih, brez zapletenih metod zaznavanja mogoče opaziti že s prostim očesom.
Raziskovanje oddaljenega vesolja z rdečim premikom
Odkritje je del obsežnega projekta kartiranja vesolja, ki temelji na opazovanju svetlobe pri različnih valovnih dolžinah. Quipu so našli z analizo rdečega premika, pojava, pri katerem se valovne dolžine svetlobe oddaljenih objektov pomaknejo proti rdečemu delu spektra. Tokrat so se osredotočili na območje rdečega premika med 0,3 in 0,6, kar pomeni razdalje med 425 in 815 milijoni svetlobnih let od Zemlje. Večji rdeči premik nakazuje večjo oddaljenost, kar raziskovalcem omogoča vpogled v globlje plasti vesolja.
Poleg Quipuja so odkrili še štiri druge ogromne strukture, med drugim superstrukturi Serpens-Corona Borealis in Sculptor-Pegasus. Te tvorbe skupaj obsegajo znaten delež opazljivega vesolja – 45 % jat galaksij, 30 % galaksij in 25 % vse snovi, kar predstavlja 13 % celotne prostornine vesolja. Za primerjavo, Veliki zid Hercules Corona-Borealis, ki leži 10 milijard svetlobnih let stran in meri prav toliko v premeru, ostaja sporen kandidat za največjo strukturo.
Vpliv superstruktur na vesolje
Te ogromne tvorbe ne le presenečajo z velikostjo, temveč vplivajo tudi na širše vesoljsko okolje. Raziskovalci so ugotovili, da superstrukture puščajo pečat na kozmičnem mikrovalovnem ozadju, sevanju, ki je ostanek velikega poka. Njihova gravitacija povzroča upogibanje svetlobe, znano kot gravitacijska leča, ki lahko popači podobe oddaljenih delov neba. Poleg tega lokalni tokovi galaksij, ki jih poganjajo te strukture, vplivajo na meritve širjenja vesolja, kot je Hubblova konstanta, kar lahko zmede ocene celotnega kozmičnega raztezanja.
Kljub svoji mogočnosti so te strukture začasne. Vesolje se nenehno širi, kar pomeni, da se bodo Quipu in druge superstrukture sčasoma razdrobile na manjše enote. Raziskovalci jih opisujejo kot prehodne konfiguracije, ki pa trenutno igrajo ključno vlogo v kozmični pokrajini. Njihova velikost in vpliv vzbujata vprašanja o tem, kako so oblikovale razvoj galaksij v preteklosti.
Portal24; Foto: Pixabay/tombud/fotografija je simbolna
