Madžarski premier Viktor Orbán s svojim vetom na 90 milijard evrov posojila Ukrajini še naprej blokira dogovor v Evropski uniji, v Bruslju pa vse bolj razmišljajo o scenariju, da bi spor lahko trajal vsaj do madžarskih parlamentarnih volitev 12. aprila. Diplomati in uradniki ocenjujejo, da bo prav izid volitev pomembno vplival na nadaljnji razvoj dogodkov.
V evropskih institucijah se pojavljajo ugibanja, ali bi Orbán lahko umaknil veto še pred glasovanjem ali šele po njem. Volitve so letos posebej napete, saj se premier po skoraj 16 letih na oblasti sooča z močnim izzivalcem iz opozicije, Péterjem Magyarjem.
V diplomatskih krogih poudarjajo, da Orbán že dlje časa preizkuša meje potrpežljivosti drugih držav članic, poroča Euronews. Eden izmed visokih diplomatov je dejal, da so v Bruslju vse oči uprte v madžarske volitve in njihov razplet.
Kampanjo je dodatno zaostrilo vprašanje dobave ruske nafte in poškodovanega naftovoda Družba, ki poteka skozi Ukrajino. Orbán ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega obtožuje, da je tranzit ustavil iz političnih razlogov, s čimer naj bi poskušal vplivati na madžarsko notranjo politiko.
Zelenski takšne očitke zavrača in poudarja, da je bil naftovod konec januarja poškodovan v napadu ruskega brezpilotnega letala. Po njegovih besedah so za ponovno vzpostavitev dobave potrebna popravila, pri čemer so bili tehniki zaradi ruskega obstreljevanja dolgo izpostavljeni nevarnosti.
Naftovod Družba kot ključ do dogovora
Evropska komisija se je znašla med dvema sprtima stranema in poskuša najti kompromis. V zadnjih dneh je uradno zaprosila Kijev, naj skupini zunanjih strokovnjakov dovoli pregled poškodovanega dela naftovoda Družba.
V Bruslju upajo, da bi takšna tehnična misija lahko pomagala ublažiti spor. Orbán je že nakazal, da bi Madžarska sprejela ugotovitve takšnega pregleda.
Madžarski premier naj bi se prihodnji teden v Bruslju prvič po vložitvi veta znova srečal z drugimi evropskimi voditelji na vrhu EU. Po navedbah diplomatov ga tam skoraj zagotovo čaka oster opomin, saj številne države menijo, da je s svojim ravnanjem prekršil načelo lojalnega sodelovanja znotraj Unije.
Decembra so namreč vsi voditelji EU, tudi Orbán, podprli načrt za 90 milijard evrov posojila Ukrajini. Madžarska in Slovaška sta si v dogovoru sicer zagotovili izjemo, zaradi katere ne bi prispevali finančnih sredstev, kar je v Bruslju povzročilo dodatno nezadovoljstvo.
Ukrajina po ocenah še ni tik pred finančnim zlomom
Sprva je v Bruslju prevladovalo prepričanje, da bi lahko dolgotrajna blokada finančnega paketa povzročila resne težave za ukrajinski proračun. Vendar so nove ocene nekoliko ublažile te skrbi.
Evropska komisija naj bi namreč ocenila, da lahko Kijev s pomočjo drugih virov financiranja – med drugim kreditne linije držav G7 in novega programa Mednarodnega denarnega sklada – zagotovi financiranje vojnih izdatkov vsaj do konca aprila ali začetka maja.
Ta časovni okvir odpira možnost, da bi se spor rešil tudi po madžarskih volitvah, ne da bi to takoj povzročilo finančni kolaps Ukrajine.
V Bruslju medtem vztrajajo pri prvotnem načrtu za posojilo v višini 90 milijard evrov. Po besedah visokega uradnika EU druge rešitve trenutno ne obravnavajo in ostajajo zavezani dogovoru, ki so ga decembra potrdili vsi voditelji držav članic.
