Začasni administrator Nase in hkrati minister za promet, Sean Duffy, je tik pred objavo ambiciozne pobude, ki jo mnogi že označujejo kot novo poglavje ameriškega vesoljskega tekmovanja. Duffy želi pospešiti načrte za izgradnjo prvega ameriškega jedrskega reaktorja na Luni.
Čeprav se je NASA o tej tehnologiji pogovarjala že več let, Duffyjeva direktiva prvič prinaša konkretnejši časovni načrt: da bi do leta 2030 lahko 100-kilovatni reaktor poletel proti Luni. Kot poroča Politico, direktiva narekuje, da agencija v kratkem imenuje vodjo projekta in pozove industrijo, naj predloži tehnične rešitve. Takšna tehnologija bi bila ključna za trajnejšo prisotnost astronavtov na lunini površini.
Za Duffyja gre za veliko več kot le tehnološki preskok. Pobuda nakazuje, da želi imeti vpliv na oblikovanje dolgoročnih usmeritev Nase – kljub dejstvu, da zaseda dve zahtevni funkciji hkrati, kar je naletelo na zadržke pri delu Kongresa.
V ozadju: politična dinamika in pritisk časa
Spomnimo: Duffy je bil imenovan na čelo Nase po nenadni preklici kandidature podjetnika Jareda Isaacmana, kar je bilo, kot navaja Politico, povezano s političnim trenjem med Belo hišo in Elonom Muskom. Novi začasni administrator se odtlej trudi dokazati, da zna hitro ukrepati in prevzeti pobudo – tudi na področjih, ki presegajo običajne pristojnosti ministrstva za promet.
Med ključnimi potezami njegovega vodenja je tudi direktiva o hitrejši zamenjavi Mednarodne vesoljske postaje, ki bi v prihodnje temeljila na komercialnih partnerjih. Če ZDA ne ukrepajo dovolj hitro, bi – opozarja Politico – Kitajska lahko ostala edina država s stalno prisotnostjo v orbiti.
Konkurenčnost z vzhoda kot motivator
Direktiva o lunarnem reaktorju opozarja tudi na geopolitične izzive: v njej je zapisano, da bi lahko država, ki prva postavi reaktor na Luni, določila območje kot „prepovedano za druge“. Ta del je neposreden odziv na sodelovanje med Kitajsko in Rusijo pri razvoju lunarne infrastrukture, ki utegne postaviti ameriške načrte pod vprašaj.
Zato želi Duffy, ob podpori predsednika Donalda Trumpa, znova postaviti ZDA na čelo raziskovanja globokega vesolja. Trumpova administracija je v predlogu proračuna za leto 2026 sicer zmanjšala financiranje znanstvenih misij, a povečala sredstva za projekte s posadko, kar med vrsticami kaže na prioritetno naravnanost k dosežkom, ki jih javnost zlahka prepozna.
Kar zadeva novo vesoljsko postajo, bo NASA po objavi razpisa podelila pogodbe najmanj dvema zasebnima podjetjema. Kot poroča Politico, se med glavnimi interesenti že omenjajo Axiom Space, Vast in Blue Origin. A nekateri zakonodajalci opozarjajo, da agencija ni dovolj proaktivna pri zagotavljanju potrebnega financiranja, kar bi lahko ogrozilo terminski načrt – leto 2030.
Foto: Pixabay/Kanenori (fotografija je simbolna)
