Nasa v šoku: testna kamera razkrila Uran tam, kjer ga niso pričakovali

Nasino plovilo Europa Clipper je med rutinskim preizkušanjem svojih sistemov ujelo nenavadno podobo: v ozadju zvezdnega polja je zažarel Uran. Posnetek je nastal 5. novembra 2025, ko je ekipa preizkušala eno od dveh zvezdnih referenčnih enot, ključnih za orientacijo vesoljskega plovila med dolgo potjo proti Jupitrovemu sistemu.

NASA je pojasnila, da kamera za sledenje zvezdam pokrije le približno 0,1 odstotka neba, a je v njenem vidnem polju vseeno pristal tudi ledeni velikan. „Uran je viden kot svetlejša točka na levi strani slike, njegova lega pa nam omogoča potrditev natančnosti orientacijskega sistema,“ so navedli pri agenciji.

Takrat je Europa Clipper od Urana ločilo približno 3,2 milijarde kilometrov, kar daje občutek velikanske razdalje, ki jo sonda vsak dan premaga na poti proti svojemu glavnemu cilju – ledeni luni Europa. „Plovilo je trenutno stabilno in napreduje po začrtani poti,“ so poudarili.

Objavljeni posnetek je pravzaprav animirani GIF, sestavljen iz dveh fotografij, posnetih v deseturnem razmiku. Na njem je mogoče opaziti komaj zaznaven premik Urana glede na oddaljene zvezde. Iz NASA so dodali, da takšne testne sekvence potrjujejo zanesljivost optičnih sistemov med plovbo. Avtor fotografije je NASA/JPL-Caltech.

Europa Clipper je poletel oktobra 2024 in naj bi v Jupitrov sistem prispel leta 2030, kjer bo izvedel približno 50 preletov Evrope. Gre za eno najambicioznejših sodobnih raziskovalnih misij v ožji bližini Zemlje, saj bo sonda s specializiranimi instrumenti merila, opazovala in skenirala enega najzanimivejših svetov našega osončja.

Pri NASA so spomnili, da je „glavni cilj misije ugotoviti, ali se pod ledeno skorjo Evrope nahajajo okolja, ki bi lahko podpirala življenje“. Znanstveni interes ni naključen – že dolgo namreč obstaja prepričanje, da bi pod večkilometrsko ledeno odejo lahko tlel globalni ocean, ogrevan s plimskimi silami in geološko aktivnostjo.

Sonda bo iskala odgovore na tri ključna vprašanja. Prvič, kakšna je debelina ledene lupine in kako močno se povezuje z oceanom pod njo. Drugič, kakšna je kemijska sestava površja, vključno z morebitnimi organskimi molekulami. In tretjič, kako je videti geologija Evrope, ki kaže znake aktivnih procesov, od razpok do morebitnih izbruhov podlednih plinov.

Zbiranje podatkov bo potekalo več let in bo znanstvenikom omogočilo podrobnejši vpogled v možnosti, da se v prostranem oceanu pod ledeno skorjo skrivajo pogoji za življenje. NASA poudarja, da „bo natančna kartografija in analiza površja odločilna za razumevanje astrobiološkega potenciala tega luninega sveta“.

Miha D. Kovač

[Foto: NASA/JPL-Caltech]