Iranske varnostne sile so v petek na spominski slovesnosti nasilno aretirale dobitnico Nobelove nagrade za mir za leto 2023 Narges Mohammadi, so sporočili njeni podporniki. Pridržanje se je zgodilo na slovesnosti v vzhodnem iranskem mestu Mašhad, kjer so se zbrali v spomin na odvetnika Khosrowa Alikordija, ki je bil v začetku decembra najden mrtev v svoji pisarni.
Mohammadi, ki ji je bil decembra 2024 odobren začasni dopust iz zapora, je bila pridržana skupaj z več drugimi aktivisti. Njena fundacija je na omrežju X zapisala, da so jo varnostne sile aretirale na slovesnosti, ki je potekala sedem dni po Alikordijevi smrti, v skladu z islamsko tradicijo.
Njen mož Taghi Rahmani, ki živi v Parizu, je prav tako potrdil, da so Mohammadijevo aretirali skupaj z vidnim aktivistom Sepidehom Gholianom, navaja AFP. Po njegovih navedbah je do aretacije prišlo sredi slovesnosti, ki je pritegnila večje število udeležencev.
Smrt odvetnika in pozivi k preiskavi
Petinštiridesetletni Khosrow Alikordi je bil odvetnik, ki je zastopal stranke v politično in družbeno občutljivih primerih, med drugim osebe, aretirane ob zatrtju vsedržavnih protestov leta 2022. Njegovo truplo so našli 5. decembra v njegovi pisarni.
Več organizacij za človekove pravice je po njegovi smrti pozvalo k neodvisni preiskavi. Norveška nevladna organizacija Iran Human Rights je smrt označila kot „zelo resen sum umora, ki ga je povzročila država“.
Slogani in javni nastop Mohammadijeve
Ameriška agencija HRANA je objavila posnetke, na katerih je Mohammadi brez naglavne rute, ki je v Iranu obvezna v javnosti, prisotna na slovesnosti skupaj z drugimi podporniki. Udeleženci so vzklikali slogane, kot so „Živel Iran“, „Borimo se, umiramo, ne sprejemamo ponižanja“ in „Smrt diktatorju“.
Televizijski kanali v perzijskem jeziku s sedežem zunaj Irana so predvajali tudi posnetke, na katerih se Mohammadi z mikrofonom povzpne na vozilo in spodbuja množico k skandiranju.
Dolgotrajni pregon in simbolni pomen
Triinpetdesetletna Mohammadi je bila nazadnje aretirana novembra 2021, večji del zadnjega desetletja pa je preživela v zaporu. Leta 2023 sta njena dvojčka v Oslu v njenem imenu prevzela Nobelovo nagrado za mir, sama pa ju po lastnih navedbah ni videla že 11 let.
V nedavnem sporočilu ob 19. rojstnem dnevu svojih otrok je poudarila, da ji je bilo trajno prepovedano zapustiti Iran. Kljub temu je tudi zunaj zapora nadaljevala z javnim delovanjem, zavračala nošenje naglavne rute, se prek videokonferenc obračala na tuje občinstvo in se srečevala z aktivisti po državi.
Mohammadi je v preteklosti večkrat javno napovedovala propad klerikalnega sistema, ki vlada Iranu od islamske revolucije leta 1979.
Foto: Wikimedia, Glas Amerike
