Eden od ključev k razumevanju, zakaj se je življenje na Zemlji razvilo, medtem ko je Mars ostal nenaseljen, bi lahko ležal v najnovejšem odkritju Nasinega roverja. Kot navaja francoska tiskovna agencija AFP, so znanstveniki na podlagi podatkov z Marsa oblikovali novo razlago, zakaj se je ta sosednji planet kljub navidezno podobnim začetnim pogojem razvil v suho in negostoljubno okolje.
Rover Curiosity je namreč letos zaznal prisotnost karbonatnih kamnin, ki so po sestavi podobne apnencu na Zemlji. Gre za minerale, ki delujejo kot naravni rezervoarji ogljikovega dioksida – iz ozračja črpajo CO₂ in ga trajno vežejo v kamninsko strukturo. To odkritje je ključno za razumevanje podnebne preteklosti Marsa in njegove (ne)zmožnosti vzdrževanja tekoče vode.
Po navedbah Edwina Kitea z Univerze v Chicagu, ki sodeluje v Nasinem projektu Curiosity in je glavni avtor raziskave, objavljene v reviji Nature, je imel Mars v nekaterih obdobjih in na določenih lokacijah pogoje, ki bi lahko omogočili obstoj vode in morebitnega življenja. A ta obdobja so bila redka in kratkotrajna.
„Na Marsu so obstajala obdobja bivanja, vendar so bila bolj izjema kot pravilo,“ je pojasnil Kite. Podnebni sistem, ki na Zemlji zagotavlja dolgoročno kroženje ogljika med kamninami in ozračjem (zlasti preko vulkanske dejavnosti), na Marsu zaradi bistveno šibkejše vulkanske aktivnosti ni deloval učinkovito. Posledično so obdobja z vodo trajala kratek čas, sledilo pa jim je tudi do 100 milijonov let sušnega obdobja – preprosto predolgo, da bi življenje imelo možnosti za preživetje.
Rover Perseverance potrjuje karbonate tudi v nekdanjih jezerih
Po besedah Kitea je prisotnost karbonatov zaznal tudi rover Perseverance, ki je leta 2021 pristal na območju stare delte reke v izsušenem jezeru. Ti podatki dodatno potrjujejo hipotezo o občasni prisotnosti vode in s tem potencialni možnosti za mikrobiološko življenje v daljni preteklosti.
Znanstveniki zdaj upajo, da bodo v prihodnjih letih uspeli pridobiti fizične vzorce teh kamnin in jih pripeljati nazaj na Zemljo. Tako Združene države kot Kitajska načrtujeta misije, ki bi omogočile prenos vzorcev z Marsa še pred koncem prihodnjega desetletja. Takšen korak bi znanstvenikom omogočil natančnejšo analizo in morebiten odgovor na vprašanje, ali je Mars nekoč res podpiral življenje.
Bistveno vprašanje: smo v vesolju sami?
Odkritja na Marsu znanstvenikom pomagajo odgovoriti na eno izmed najbolj temeljnih vprašanj sodobne znanosti – kako pogosto v vesolju nastanejo planeti, podobni Zemlji, na katerih se lahko razvije življenje? Po podatkih astronomov so od devetdesetih let prejšnjega stoletja potrdili že skoraj 6000 planetov zunaj našega Osončja, a le Mars in Zemlja ponujata možnost neposrednega preučevanja geološke zgodovine.
Če bi se izkazalo, da se življenje na Marsu kljub prehodnim pogojem ni nikoli pojavilo, bi to lahko nakazovalo, da je nastanek življenja redek pojav. Po drugi strani pa bi morebitno odkritje ostankov mikroorganizmov pomenilo, da je izvor življenja na planetih morda univerzalen in pogost proces.
„Če najdemo dokaze o starodavnem življenju, bi nam to v bistvu povedalo, da je izvor življenja na planetarni ravni enostaven,“ je za AFP sklenil Kite.
Foto: Pixabay
