Slovenija se je znašla pod pritiskom zveze Nato zaradi načina prikazovanja obrambnih izdatkov. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je v pismu predsedniku vlade Robertu Golobu opozoril, da uradni slovenski podatki po metodologiji zavezništva ne odražajo dejanskega obsega obrambnih vlaganj. Kot poroča 24ur, Rutte ocenjuje, da Slovenija za osnovne obrambne izdatke v resnici namenja približno 1,6 odstotka bruto domačega proizvoda, ne pa nekaj več kot dva odstotka, kot navaja vlada.
Spor se vrti okoli približno 300 milijonov evrov izdatkov, ki jih je Slovenija vključila med obrambne izdatke, Nato pa jih po svoji metodologiji ne priznava kot del tako imenovanih jedrnih obrambnih vlaganj.
Po podatkih, ki jih je Slovenija posredovala zavezništvu v okviru obrambnega načrtovanja, so obrambni izdatki leta 2025 dosegli 2,01 odstotka BDP oziroma približno 1,44 milijarde evrov. Nato pa meni, da je bil pomemben del tega povečanja dosežen z vključevanjem projektov, ki ne sodijo med osnovne obrambne izdatke.
Rutte je bil v pismu neposreden. Opozoril je, da “slovenska stalna nizka uvrstitev na področju obrambnih izdatkov v času stiske spodkopava našo kolektivno varnost”, ter poudaril, da morajo vse članice prevzeti pravičen delež bremena pri krepitvi evropske in zavezniške obrambe.
Razhajanje med Ljubljano in Brusljem
Jedro spora je vprašanje, kateri izdatki se lahko štejejo med obrambne. Po oceni Nata so v slovenske izračune vključeni tudi projekti infrastrukture dvojne rabe, določeni razvojni programi ter širši varnostni projekti, ki po pravilih zavezništva ne sodijo med osnovne obrambne izdatke.
Če se ti stroški izločijo, naj bi obrambni izdatki Slovenije znašali približno 1,6 odstotka BDP. To je občutno pod pragom dveh odstotkov, ki ga je vlada razglasila za doseženega, in še precej dlje od novega cilja Nata.
Na vrhu zavezništva so se članice namreč zavezale, da bodo do leta 2035 za jedrno obrambo namenjale najmanj 3,5 odstotka BDP, skupaj z drugimi varnostnimi in odpornostnimi programi pa do pet odstotkov BDP.
Rutte v pismu Slovenijo poziva, naj pri prihodnjih poročilih v cilj 3,5 odstotka vključuje zgolj izdatke, ki jih Nato priznava kot osnovne obrambne izdatke. Obenem pričakuje, da bo vprašanje razhajanj odpravljeno pred naslednjim vrhom zavezništva, ki bo predvidoma potekal v začetku julija.
Vlada vztraja pri širšem razumevanju varnosti
V kabinetu predsednika vlade so za 24ur pojasnili, da je Slovenija v mandatu Golobove vlade za obrambo namenila največ sredstev doslej in prvič dosegla mejo dveh odstotkov BDP.
Ob tem poudarjajo, da med državami članicami obstajajo različni pogledi na to, kaj vse je mogoče šteti med obrambna vlaganja. Slovenija zagovarja širše razumevanje varnosti, ki poleg vojaških zmogljivosti vključuje tudi naložbe v kritično infrastrukturo, energetsko varnost, kibernetsko zaščito, vojaško mobilnost in druge sisteme, pomembne za delovanje države in zavezništva.
Na obrambnem ministrstvu navajajo, da so leta 2025 za obrambo namenili 1,438 milijarde evrov oziroma 2,04 odstotka BDP. Od tega je 1,071 milijarde evrov predstavljal proračun ministrstva za obrambo, preostanek pa vojaške pokojnine, izdatki drugih državnih organov ter projekti, ki jih Slovenija šteje med obrambne zmogljivosti.
Prav zadnja skupina izdatkov predstavlja glavni razlog za spor z Natom. Na ministrstvu poudarjajo, da gre za projekte, povezane z logistično oskrbo, mobilnostjo in operativnim delovanjem Slovenske vojske ter zavezništva, ki jih Slovenija obravnava kot del obrambnega sistema, Nato pa jih večinoma uvršča med širša vlaganja v varnost in odpornost.
Ena prvih nalog prihodnje vlade
Vprašanje obrambnih izdatkov prihaja v občutljivem trenutku. Odhajajoča vlada je zaradi proračunskih pritiskov že napovedala zmanjšanje nekaterih obrambnih izdatkov, predvsem na področju opremljanja, infrastrukture in modernizacije Slovenske vojske.
Če se bo izkazalo, da Nato priznava le približno 1,6 odstotka BDP obrambnih izdatkov, bo morala prihodnja vlada v prihodnjih letih zagotoviti bistveno hitrejšo rast vojaškega proračuna. Razlika med slovenskim in Natovim izračunom namreč pomeni približno 300 milijonov evrov, nova zavezniška merila pa bodo zahtevala še precej višja vlaganja.
Spor zato ni zgolj tehnično vprašanje metodologije, temveč napoveduje eno ključnih proračunskih in političnih razprav prihodnjega mandata. Slovenija bo morala namreč prepričati zavezništvo, da so njeni izračuni upravičeni, ali pa zagotoviti dodatna sredstva za doseganje Natovih ciljev.
