Generalni sekretar Nata, Mark Rutte je v Londonu pozval članice zveze k drastičnemu povečanju obrambnih izdatkov, da bi se soočile z naraščajočimi globalnimi grožnjami, predvsem iz Rusije. V govoru na inštitutu Chatham House je poudaril potrebo po “kvantnem skoku” v kolektivni obrambi, ki vključuje 400-odstotno povečanje zmogljivosti zračne in raketne obrambe. Rutte je opozoril, da grožnja iz Moskve ne bo izginila niti po morebitnem koncu vojne v Ukrajini.
Trenutni cilj Nata, dogovorjen leta 2014, predvideva, da članice namenijo vsaj dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambo. Po podatkih zavezništva je leta 2024 ta cilj doseglo ali preseglo 22 od 32 članic, med drugim Poljska z 4,32 odstotka in ZDA s 3,4 odstotka BDP.
Rutte je predlagal nov, ambicioznejši cilj: pet odstotkov BDP, od tega 3,5 odstotka za neposredne vojaške izdatke, kot so težko orožje in tanki, ter 1,5 odstotka za obrambno povezano infrastrukturo, kot so letališča in pristanišča. Ta predlog podpira tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki že dolgo kritizira sedanji cilj kot nezadosten.
Pritisk ZDA in odziv Rusije
Ruttejeve zahteve prihajajo v času, ko ZDA povečujejo pritisk na evropske zaveznice, naj prevzamejo večjo odgovornost za lastno varnost. Trump je že večkrat pozval k povečanju obrambnih proračunov na pet odstotkov BDP, kar trenutno ne dosega nobena članica, vključno z ZDA.
Evropske države in Kanada so v letu 2024 za obrambo skupno namenile približno 485 milijard dolarjev, kar je skoraj 20 odstotkov več kot leto prej. Kljub temu Rutte poudarja, da je treba te napore še pospešiti, saj se zavezništvo sooča z najnevarnejšim varnostnim okoljem v zadnjih desetletjih.
Rusija je na Ruttejeve izjave že ostro reagirala, tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov pa je Nato označil za “instrument agresije in konfrontacije”.
Ruttejev poziv prihaja pred ključnim vrhom Nata v Haagu, ki bo potekal od 24. do 25. junija 2025. Na tem srečanju naj bi članice potrdile novo obrambno strategijo, ki vključuje znatno povečanje zmogljivosti, kot so zračna obramba, oklepna vozila in artilerijsko strelivo.
Generalni sekretar je poudaril, da je za ohranitev verodostojnega odvračanja potrebna močnejša in bolj smrtonosna zveza. Ob tem je izpostavil izkušnje iz Ukrajine, kjer Rusija izvaja zračne napade, kar po njegovem mnenju zahteva okrepitev “ščita, ki varuje naša nebo”.
Ana Koren
Foto: Pixabay/fotografija je simbolna
