Na neformalnem srečanju zunanjih ministrov EU na Danskem je postalo jasno, da so države članice globoko razdeljene glede morebitnih sankcij proti Izraelu zaradi vojne v Gazi. Medtem ko se del članic zavzema za strožje ukrepe, Nemčija in Češka odločno nasprotujeta kakršnimkoli gospodarskim in političnim sankcijam. To razhajanje znotraj unije pomeni, da v bližnji prihodnosti ni pričakovati enotne evropske politike do Izraela.
Visoka predstavnica EU za zunanje zadeve Kaja Kallas je po pogovorih poudarila, da so se razprave šele začele in se bodo nadaljevale v prihodnjih tednih. Kot je dejala, več držav članic podpira ukrepe, vendar je ob tem priznala, da je srečanje „poslalo sporočilo, da smo razdeljeni“.
Na mizi je več možnosti, ki so jih v Bruslju pripravljali že spomladi. Med njimi so začasna ustavitev sporazuma o prosti trgovini med EU in Izraelom, izključitev izraelskih podjetij iz raziskovalnega programa Horizon, bojkot izdelkov iz judovskih naselij na Zahodnem bregu in osebne sankcije proti posameznim ministrom izraelske vlade. Kot navaja Jerusalem Post, bi ukinitev trgovinskega sporazuma, ki je osnova za skoraj 50 milijard evrov vredno blagovno menjavo, močno prizadela izraelsko gospodarstvo.
Medtem ko za ustavitev prostotrgovinskega sporazuma zadostuje kvalificirana večina, pa bi bile osebne sankcije in prepovedi vstopa mogoče le s soglasjem vseh 27 članic EU. To pomeni, da nasprotovanje Nemčije, Češke ter nekaterih drugih držav učinkovito onemogoča sprejem ostrejših ukrepov.
Razdeljenost članic EU
Švedska, Danska in Nizozemska so se na tokratnem vrhu pridružile državam, kot so Španija, Irska, Luksemburg in Slovenija, ki se zavzemajo za strožji pristop. Posebej so izpostavile možnost začasne prekinitve trgovinskega sporazuma. Francija in Belgija medtem poudarjata, da bi bile realnejše ciljno usmerjene sankcije, kot so izključitev iz programa Horizon in omejitve za izraelske ministre.
Na drugi strani Nemčija in Češka kategorično nasprotujeta gospodarskim ukrepom. Nemški zunanji minister Johann Wadephul je po srečanju dejal, da bi bile sankcije, ki zadevajo civilno sfero, napačen signal. Poudaril je, da Berlin že izvaja embargo na dobavo orožja, ki bi se lahko uporabilo v Gazi, in da tak ukrep predstavlja bolj uravnotežen pristop.
Italija in Avstrija prav tako nasprotujeta večini predlaganih sankcij, vendar sta izrazili pripravljenost sodelovati pri ciljno usmerjenih ukrepih proti nasilnim naseljencem. Madžarska in Latvija sta še dodatno poudarili pravico Izraela do samoobrambe, kar je po navedbah Jerusalem Post dodatno oslabilo možnosti za enotno odločitev.
Vloga javnega pritiska in prihodnji koraki
Po poročanju več evropskih medijev je razprava o Izraelu in Gazi v ospredje stopila šele zaradi naraščajočega javnega pritiska, saj je EU dolgo časa veljala za tiho in premalo odločno pri odzivu na dogajanje v Gazi. Kritike so še okrepile dejstvo, da se je neformalni vrh v Københavnu večinoma osredotočal na Ukrajino, možnosti mirovnega sporazuma z Rusijo in vlogo EU v morebitnih mirovnih silah.
Kallas je ob zaključku poudarila, da „je jasno, da se države članice ne strinjajo o tem, kako pritisniti na izraelsko vlado, da spremeni smer“. Po poročanju Jerusalem Post naj bi bile v prihodnjih tednih pripravljene dodatne analize glede skladnosti izraelskih dejanj z določbami temeljnega sporazuma o odnosih z EU, ki med drugim zahteva spoštovanje človekovih pravic.
Za sprejetje odločitev, ki zahtevajo kvalificirano večino, je potrebno soglasje vsaj 55 odstotkov držav članic, ki predstavljajo 65 odstotkov prebivalstva EU. Glede na stališča Nemčije in Italije, ki imata ključno težo v teh postopkih, pa analitiki ocenjujejo, da bo unija še naprej razdeljena glede pristopa do Izraela.
Foto: Pixabay
