Nemčija pod vodstvom konservativne vlade kanclerja Friedricha Merza prevzema vodilno vlogo v prizadevanjih za oblikovanje sporazuma s talibansko oblastjo v Afganistanu, ki bi omogočil vračanje afganistanskih migrantov. Čeprav Berlin talibanske vlade uradno ne priznava, potekajo tehnični pogovori med nemškim notranjim ministrstvom in oblastmi v Kabulu. V zameno za sodelovanje pri deportacijah bi talibanski režim pridobil mednarodno legitimnost, ki si jo že dlje časa želi.
Nemčija naj bi bila prva država EU, ki bi s talibani vzpostavila tovrstno obliko sodelovanja. Nemški notranji minister Alexander Dobrindt je v začetku meseca napovedal, da bo njegova vlada „kmalu vzpostavila redne repatriacije z leti v Kabul“. Dodal je, da bodo najprej vračali Afganistance, obsojene kaznivih dejanj, pozneje pa bi lahko ukrep razširili tudi na tiste brez zaščitenega statusa.
Merčeva vlada je že izvedla en poletni deportacijski let, s katerim je bilo v Afganistan vrnjenih 81 oseb, obsojenih kaznivih dejanj. Po poročanju Politica je bil to drugi tovrstni primer po letu 2024, ko je še vlada nekdanjega kanclerja Olafa Scholza poslala prvo večjo skupino migrantov pod nadzorom talibanske oblasti. Takrat so pri organizaciji sodelovali katarski uradniki, tokrat pa se Nemčija pomika k neposrednim dogovorom s talibani.
V okviru teh prizadevanj so nemške oblasti talibanskim predstavnikom dovolile delo v afganistanskih konzulatih v Nemčiji, kar pomeni prvo uradno prisotnost predstavnikov talibanske vlade na ozemlju Evropske unije. Po navedbah Politica naj bi Berlin pričakoval, da bodo temu pristopu sledile tudi druge države.
Evropske države razmišljajo o skupnih letih
Belgija in Avstrija sta med prvimi članicami EU, ki naj bi izrazili pripravljenost sodelovati z Nemčijo pri morebitnih skupnih deportacijskih poletih. Belgijska ministrica za migracije Anneleen Van Bossuyt je dejala, da je Berlin „vodilna država pri oblikovanju novega evropskega pristopa do migracij“ in dodala, da je „včasih potrebno sodelovati tudi z režimi, ki jih Evropa uradno ne podpira“.
Na poletnem srečanju ministrov za notranje zadeve v Københavnu je Dobrindt kolegom predstavil podrobnosti repatriacijskega programa in ocenil, da se „številne države zanimajo, kako se lahko pridružijo“. Po informacijah Politica se med zainteresiranimi omenjata tudi Avstrija in Belgija.
Nemška vlada se z novim pristopom oddaljuje od liberalnejše migracijske politike prejšnjih let, ko je bila država v času kanclerke Angele Merkel ena najbolj odprtih v Evropi. Merzovi konservativci zdaj odgovarjajo na pritiske desne stranke Alternativa za Nemčijo (AfD), ki je po nekaterih javnomnenjskih raziskavah že prehitela Merzovo stranko po priljubljenosti.
Politični analitiki, ki jih povzema Politico, ocenjujejo, da se Nemčija s tem korakom premika k novi obliki realpolitike, v kateri pragmatični interesi prevladajo nad ideološkimi. Vlada je tako dopustila vključitev dveh talibanskih predstavnikov v afganistansko konzularno upravo v Nemčiji, kar je za talibane pomemben simbolni uspeh.
Talibani z novimi pristojnostmi v Nemčiji
Po prevzemu oblasti leta 2021 so talibani poskušali pridobiti nadzor nad tujimi diplomatskimi predstavništvi. Po navedbah Politica zdaj vidijo prisotnost svojih uradnikov v Nemčiji kot pomemben korak k večjemu vplivu. Strokovnjak za Afganistan William Maley je za omenjeni portal dejal, da imajo talibani „dolgo zgodovino pridobivanja koncesij“ in da obstaja nevarnost, da bodo od Nemčije postopoma zahtevali vedno več.
Tiskovni predstavnik talibanskega notranjega ministrstva Abdul Mateen Qani je za nemško televizijo ARD povedal, da „Afganistanci, ki storijo kazniva dejanja v tujini, nosijo osebno odgovornost“, pri čemer bo afganistansko notranje ministrstvo po njihovem povratku ukrepalo „v skladu s šeriatskim pravom“.
Opozorila o nevarnosti za disidente
Skupine za človekove pravice in Združeni narodi so Nemčijo že opozorili, da bi vračanje ljudi v Afganistan pomenilo kršitev načela „nevračanja“ iz mednarodnega prava. Kot je za Politico opozoril nekdanji vodja afganistanskega konzulata v Bonnu Hamid Nangialay Kabiri, bi talibani z dostopom do konzularnih podatkov lahko prišli do občutljivih biometričnih informacij o afganistanskih disidentih, ki živijo v Evropi.
Nemško zunanje ministrstvo je v pisnem odgovoru za Politico pojasnilo, da želi ohraniti delovanje afganistanskih diplomatskih predstavništev, da bi „zagotovili osnovne konzularne storitve, vključno z izdajo potovalnih dokumentov“. Medtem talibanski uradniki v Nemčiji po navedbah Politica nadaljujejo s prevzemanjem nadzora nad konzularnimi uradi in pripravljajo dvig zastave Islamskega emirata Afganistan nad sedežem v Berlinu.
Foto: Wikimedia/Steffen Prößdorf
