Nemčija je leta 2024 Kitajski prodala več kot 15 milijonov ton farmacevtskih izdelkov, iz Kitajske pa uvozila več kot 33 milijonov ton, kažejo podatki, ki jih navaja farmacevtsko združenje Pro Generika. Po poročilu združenja kar 76 odstotkov vseh aktivnih sestavin antibiotikov, ki jih uvozi Nemčija, prihaja iz kitajskih tovarn. Zdravila proti bolečinam, antibiotiki in zdravila za sladkorno bolezen, izdelana na Kitajskem, so danes nepogrešljiva v nemških lekarnah.
Številne farmacevtske izdelke proizvajajo tudi v Indiji in ZDA, a mnogi še vedno vsebujejo kitajske učinkovine. V primeru zdravila za sladkorno bolezen metformin, enega najbolj razširjenih na svetu, med 22 največjimi proizvajalci kar 15 prihaja iz Indije, dva iz Kitajske in trije iz Evrope. Okoli 80 odstotkov kemične spojine diciandiamid, ki je ključna za proizvodnjo metformina, Nemčija uvaža iz Kitajske.
Euronews poroča, da so razmere posledica politike nizkih cen, ki jo določajo nemške zdravstvene zavarovalnice. Te s proizvajalci sklepajo sporazume o popustih, kar podjetja sili v iskanje najcenejših možnosti proizvodnje – najpogosteje v Aziji. Generična zdravila, katerih patentna zaščita je že potekla, predstavljajo približno 90 odstotkov zdravil, ki so v EU opredeljena kot kritična.
Njihova nizka cena je povezana s proizvodnjo v državah, kot sta Kitajska in Indija, kjer so stroški dela nižji, okoljski predpisi pa manj strogi. Profesor farmacevtske kemije na Univerzi v Freiburgu Michael Müller meni, da je pretekla usmerjenost v poceni proizvodnjo povzročila dolgoročno odvisnost. „Ideja, da bi tovarne vrnili v Nemčijo, je politična želja, ne pa realnost – stroški bi bili previsoki, poleg tega nam primanjkuje usposobljenih delavcev,“ je dejal.
Po njegovih besedah tudi ponovna vzpostavitev proizvodnje v Nemčiji ne bi rešila težave, saj „surovin preprosto ne moremo proizvesti sami“.
Pomanjkanje zdravil postaja kroničen problem
Nemška vlada navaja, da je leta 2024 izvoz farmacevtskih izdelkov na Kitajsko dosegel skoraj 4,1 milijarde evrov, uvoz pa 722 milijonov evrov. Kljub temu razmerje v količini kaže močno asimetrijo – Kitajska je Nemčiji prodala več kot dvakrat več zdravil po teži, kot jih je prejela.
Zvezna zveza nemških farmacevtskih združenj opozarja, da je trenutno na nemškem trgu približno 500 zdravil težko dostopnih, nekatera pa so povsem razprodana, navaja Euronews. Med najbolj prizadetimi so antibiotiki za otroke ter zdravila za astmo in motnjo pozornosti (ADHD). Predsednik zveze Thomas Preis je za Bild am Sonntag dejal: „Nemčija je bila nekoč svetovna lekarna, danes pa je svetovna lekarna na Kitajskem ali v Indiji.“
Če pride do motenj v proizvodnji v Aziji, se posledice hitro pokažejo v evropskih lekarnah.
Strah pred zaprtjem dobavnih poti
Strokovnjaki opozarjajo, da bi Peking lahko uporabil farmacevtsko odvisnost Evrope kot politično orožje. Spominjajo na primer iz časa trgovinskega spora med kitajskim predsednikom Xi Jinpingom in tedanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ko je Kitajska omejila izvoz redkih zemelj.
Trump je letos med obiskom v Aziji podpisal sporazum z japonskim premierjem Sanaejem Takaichijem o sodelovanju na področju redkih zemelj, da bi zmanjšal odvisnost od Kitajske.
Profesor Müller ocenjuje, da bi Nemčija v primeru motenj v dobavi verjetno reagirala s povečanimi izdatki: „V nujnih primerih bi preprosto plačali več. To smo videli že med pandemijo COVID-19.“
Ob tem opozarja, da ima tudi Nemčija koristi od globalne delitve dela, saj številne kitajske in indijske tovarne delujejo prav zaradi evropskega povpraševanja. „Globalno omrežje ni grožnja, ampak priložnost – če ga bomo znali modro izkoristiti,“ je dejal Müller in pozval k večjemu vlaganju v inovacije ter razvoj novih zdravil in proizvodnih procesov.
Foto: Freepik
