V Nemčiji so začeli nameščati prve dele protiraketnega sistema Arrow 3, ki ga je Berlin naročil v sklopu večje prenove zračne obrambe po začetku ruske vojne proti Ukrajini. Prvi elementi so postavljeni v bazi Schönewalde južno od Berlina, kasneje pa jih bodo razmestili še drugod po državi. Sistem je namenjen prestrezanju balističnih raket velikega dometa in naj bi Nemčiji zagotovil zaščito, kakršne v evropskem prostoru trenutno nima nobena druga država.
Obrambni minister Boris Pistorius je ob predstavitvi poudaril, da s tem korakom Nemčija prvič pridobiva popoln sistem zgodnjega opozarjanja na dolge razdalje. V pisni izjavi je zapisal: „Ta zmogljivost nam omogoča vlogo, ki presega dosedanje evropske standarde.“
Sporazum o nakupu je bil podpisan jeseni 2023, potem ko je Izrael prejel ameriško dovoljenje za prodajo, saj so sistem razvijali skupaj z Združenimi državami, navaja Euronews. Pistorius ocenjuje, da bo projekt stal 3,8 milijarde evrov, po besedah tiskovnega predstavnika Mitka Müllerja pa bo uvajanje potekalo postopoma. Berlin želi Arrow 3 vključiti tudi v pobude znotraj Nata in v širšo evropsko zasnovo zračne obrambe.
Izraelov sistem kot jedro večplastne obrambe
Sistem Arrow je v Izraelu že vrsto let del večplastne zaščite, s katero država prestreza izstrelke iz Gaze, Libanona in v zadnjem času tudi napade hutijev iz Jemna ter iranskih enot. Izkušnje iz Bližnjega vzhoda so po mnenju varnostnih analitikov eden od razlogov, zakaj se je Nemčija odločila za nakup prav tega sistema.
Berlin ob tem poudarja, da se evropsko varnostno okolje hitro spreminja in da je varovanje zračnega prostora pred balističnimi grožnjami postalo osrednja obrambna prioriteta.
Nova opozorila glede ruskih priprav
Nemški politični vrh je v zadnjih tednih opozoril, da bi Rusija do leta 2029 lahko vzpostavila pogoje za napad na Nato. O pozornosti, ki jo namenjajo tem ocenam, govori tudi izjava zunanjega ministrstva, v kateri je zapisano: „Naše obveščevalne službe izdajajo nujna opozorila: Rusija si vsaj ustvarja možnost, da do leta 2029 začne vojno proti Natu.“ Dodali so še: „Skupaj z našimi partnerji in zavezniki moramo odvrniti nadaljnjo rusko agresijo.“
Opozarjajo, da Moskva intenzivno krepi vojaško industrijo, obenem pa izvaja dejanja, ki jih evropske vlade označujejo za hibridne napade.
Porast hibridnih incidentov po Evropi
V več evropskih državah so v zadnjem obdobju zaznali povečano število incidentov, ki jih oblasti povezujejo z ruskimi operacijami. Gre za kibernetske vdore, poskuse sabotaž, vstopanje dronov v zračni prostor ter posamezne primere, ko so letališča v baltskih in vzhodnoevropskih državah, pa tudi v Nemčiji in Belgiji, zaradi neidentificiranih letalnikov začasno ustavila promet. Estonske oblasti so poročale tudi o prečkanju svojega zračnega prostora z ruskimi vojaškimi letali.
Evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius je v pogovoru za Euronews poudaril, da serija tovrstnih incidentov vpliva na razvoj varnostnih doktrin. Po njegovih besedah: „Kar smo videli s tehničnega vidika, je, da nimamo dovolj zmogljivosti za odkrivanje, nimamo stroškovno učinkovitih sredstev za uničevanje dronov.“ Dodal je še, da evropski odziv ni dovolj hiter: „To kaže, da naš način priprave, kako lahko spremenimo svoje razumevanje doktrin sodobnega vojskovanja, spet ni na zahtevani ravni.“
Foto: Pixabaz
