Nemška avtomobilska industrija v krizi: Krivda se očita politikom

Avtomobili [Foto: Pexels]

Nemška avtomobilska industrija, dolgo časa eden ključnih stebrov gospodarske moči države, se po ocenah strokovnjakov sooča z globoko krizo. Na otvoritvi mednarodnega avtomobilskega salona IAA Mobility v Münchnu je zunanji trgovinski ekonomist dr. Martin Braml za Euronews izpostavil, da so za težave v sektorju odgovorne predvsem politične odločitve doma in na ravni Evropske unije.

Industrija se sooča z dvojnim pritiskom: na eni strani z ostrim konkurentom s Kitajske, ki agresivno širi svojo ponudbo električnih vozil, na drugi strani pa z ameriškimi carinami v višini 15 odstotkov na uvoz nemških vozil. Hkrati domačo proizvodnjo obremenjujejo stroga pravila in naraščajoči stroški dela.

Braml je v pogovoru za Euronews poudaril, da Nemčija sama postavlja ovire na pot podjetjem, ki delujejo v avtomobilskem sektorju. Med ključnimi težavami je izpostavil hitro naraščajoče dodatne stroške dela, zlasti prispevke za socialno varnost. Opozoril je tudi na veliko birokratsko breme ter obsežne zakone o dobavni verigi, ki po njegovih besedah podjetjem otežujejo poslovanje.

Posebej kritičen je bil do odločitve Evropske unije, da se od leta 2035 prepove prodaja novih avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem. Bavarski premier Markus Söder je že opozoril, da bi takšna prepoved lahko ogrozila več sto tisoč delovnih mest, kancler Friedrich Merz pa je pozval k večji prožnosti pri regulaciji.

Po podatkih revizijskega podjetja EY se je v enem letu število delovnih mest v nemški avtomobilski industriji zmanjšalo za 6,7 odstotka, kar pomeni približno 51.500 izgubljenih zaposlitev – največji upad med vsemi industrijskimi sektorji v državi.

Električna vozila: priložnost in hkrati izziv

Kljub težavam se nemški proizvajalci lahko pohvalijo s trgovinskim presežkom na področju električnih vozil, ki je lani znašal okoli 22 milijard evrov. Po Bramlovih besedah Nemčija izvaža bistveno več električnih avtomobilov, kot jih uvaža.

Toda prehod na elektromobilnost ima tudi svojo temno plat. Električna vozila so manj zapletena za proizvodnjo in zahtevajo manj delovnih korakov, kar dolgoročno pomeni manj delovnih mest. „To je strukturni izziv, ki ga industrija ne more spregledati,“ je dejal Braml za Euronews.

Medtem ko kitajski proizvajalci, kot so BYD, XPeng in GAC, na evropske sejme prinašajo široko paleto novih modelov, ostaja vprašanje, ali so evropski kupci pripravljeni sprejeti tuje znamke. Braml je spomnil, da kitajski avtomobili na nemškem trgu še vedno nimajo velikega ugleda, saj si jih le okoli šestina potrošnikov predstavlja kot možnost za nakup.

Carine in trgovinska pogajanja

ZDA so letos zvišale carine na uvoz nemških avtomobilov z 2,5 na 15 odstotkov, kar dodatno otežuje poslovanje proizvajalcev. Braml meni, da bi se podjetjem lahko bolj splačalo proizvodnjo prenesti v ZDA in od tam oskrbovati oba trga.

Spomnil je, da je Evropska komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen v julijskih pogajanjih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom pristala na dogovor, ki je ZDA prinesel občutno prednost. „Ta izid jasno kaže razmerje moči,“ je opozoril Braml.

Kot je dodal, je bila Evropska unija v preteklosti v pogajanjih odločnejša. Ko so ZDA leta 2018 uvedle tarife na aluminij in jeklo, je EU odgovorila s protitarifami. Tokrat pa je bila zaradi ruske agresije v Ukrajini in nujnosti enotnega Zahoda manj pripravljena zaostrovati odnose.

Braml v pogovoru za Euronews ocenjuje, da se Nemčija lahko izogne nadaljnjemu zdrsu le z izboljšanjem pogojev za poslovanje doma. To pomeni znižanje stroškov dela, zmanjšanje birokratskih bremen in bolj fleksibilno regulacijo. Poudarja, da podnebne cilje ni treba opuščati, temveč jih zasledovati na tržno usmerjen način, z uporabo cenovnih mehanizmov, ne pa s pravnimi mandati.

„Če bomo povsod poskušali uveljavljati evropske standarde, bomo na koncu trgovali sami s seboj,“ je dejal Braml. Po njegovem mnenju je prihodnost evropske avtomobilske industrije odvisna od tega, kako hitro bo sposobna prilagoditi domače pogoje in oblikovati učinkovite trgovinske sporazume, ki bodo omogočili konkurenčnost v svetu, kjer ZDA in Kitajska vse bolj narekujeta tempo.

Miha D. Kovač

Foto: Pexels