Nemška industrija opozarja: gospodarstvo je „v prostem padcu“

Foto: Pexels

V združenju nemške industrije BDI poudarjajo, da se nemško gospodarstvo konec leta 2025 sooča z najtežjimi razmerami v zadnjih desetletjih. Predsednik združenja Peter Leibinger je za nemške medije ocenil, da industrija izgublja temeljno moč, pri čemer se proizvodnja že več let zapored zmanjšuje. Opozoril je, da dosedanji odzivi zvezne vlade ne zadoščajo za obvladovanje padca, ki ga industrijski sektor občuti v skoraj vseh svojih ključnih panogah.

V analizi združenja je navedeno, da se je industrijska proizvodnja v tekočem letu znižala, kar pomeni nadaljevanje negativnega trenda, ki traja že več obdobij. V BDI poudarjajo, da ne gre več za običajna konjunkturna nihanja, pač pa za dolgotrajnejše strukturne težave, ki se odražajo v padcu produktivnosti in zmanjševanju konkurenčnosti.

Šibka gospodarska rast in pesimistične napovedi

Slabši rezultati v industriji se odražajo tudi v splošnem gospodarskem gibanju, navaja Spiegel. Po dveh letih minimalne rasti nemški gospodarski inštituti za tekoče leto napovedujejo le skromno okrevanje. Napovedi za leto 2026 so bile v zadnjih tednih dodatno prilagojene navzdol, pri čemer naj bi rast BDP ostala pod 1 procentom.

Poročila svetovalnih teles opozarjajo, da se industrijski sektor srečuje z omejeno izrabo zmogljivosti. V kemijski industriji so obrati zasedeni le delno, pod pritiskom pa so tudi strojni in jeklarski proizvajalci. Rahlo izboljšanje se kaže v gradbeništvu, medtem ko je v avtomobilskem sektorju pričakovati zmeren dvig proizvodnje.

Pozivi k spremembam v gospodarski politiki

Leibinger poudarja, da so potrebne takojšnje spremembe v gospodarski politiki, s katerimi bi Nemčija ponovno okrepila svojo konkurenčnost. Po njegovih besedah bi bilo treba okrepiti naložbe v gospodarsko infrastrukturo ter zmanjšati izdatke, ki ne spodbujajo razvoja. V združenju opozarjajo, da se dodaten manevrski prostor države hitro oži, saj vsak mesec odlašanja pomeni izgubo novih delovnih mest.

V BDI izpostavljajo tudi potrebo po transparentnejšem upravljanju posebnih proračunskih skladov, ki jih država uporablja za financiranje infrastrukturnih in okoljskih projektov. Del strokovne javnosti opozarja, da se ti skladi vse pogosteje uporabljajo kot nadomestilo za redna proračunska sredstva.

Zahteve po zmanjševanju administrativnih bremen

Industrijsko združenje poudarja, da morajo reforme zajeti tudi administrativne postopke. Vlada je že nakazala prve korake pri poenostavitvi predpisov, vendar podjetja po oceni BDI pričakujejo precej širše razbremenitve. V gospodarstvu poudarjajo, da zapleteni postopki in visoki administrativni stroški zavirajo naložbe ter otežujejo vsakodnevno poslovanje.

Ana Koren

Foto: Pexels