Nemčija vztraja proti ideji ponovnega odpiranja neposrednih diplomatskih kanalov z Moskvo, čeprav se v Evropi krepijo glasovi, ki zagovarjajo dialog z ruskim vodstvom kot del prizadevanj za končanje vojne v Ukrajini. Medtem ko Pariz in Rim pozivata k obnovitvi stikov, Berlin poudarja, da za takšen korak trenutno ni nobenih pogojev.
Nemška vlada je znova poudarila, da podpira neposredne pogovore med Rusijo in Ukrajino na najvišji ravni, vendar zavrača zamisel, da bi Evropa samostojno znova vzpostavljala stik z Vladimirjem Putinom. Po stališču Berlina brez polne vključenosti Kijeva ne more biti pravičnega in trajnega miru. Ob tem opozarjajo, da v ruskem ravnanju ne vidijo nobenih znakov spremembe, saj Moskva vztraja pri maksimalističnih zahtevah in nadaljuje napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo ter civilne cilje.
Nemški kancler Friedrich Merz je v zadnjih dneh javno izrazil dvom o smiselnosti ponovnega sodelovanja s Kremljem. Kot ključno oviro je izpostavil dejstvo, da Rusija še naprej zavrača brezpogojno premirje, ki ga evropske države že dolgo postavljajo kot osnovni pogoj za resna pogajanja. Po njegovih besedah mora Evropska unija ohraniti pritisk in sankcije ter jih po potrebi še okrepiti, saj je to trenutno edino orodje, s katerim lahko vpliva na ruske odločitve.
Merz je ob tem poudaril, da EU tesno sodeluje s Kijevom in Washingtonom ter da želi v tem procesu ohraniti enotno stališče. Če Rusija ne bo pripravljena končati vojne, se bo po njegovem opozorilu cena konflikta – tudi gospodarska – z njo povečevala iz tedna v teden in iz meseca v mesec.
Razhajanja med evropskimi prestolnicami
Nemško stališče je v ostrem nasprotju s pobudami Francije in Italije. Francoski predsednik Emmanuel Macron je po nedavnem srečanju tako imenovane Koalicije voljnih dejal, da bi bilo treba dialog z Moskvo, ki je bil v veliki meri prekinjen po februarju 2022, obnoviti čim prej. Italijanska premierka Giorgia Meloni je temu pritrdila in opozorila, da bi lahko Evropa z izključnim pogovorom le z eno stranjo svoj vpliv v pogajanjih dolgoročno oslabila.
V razpravo se vključujejo tudi druge evropske države. Nekatere, zlasti na vzhodu celine, menijo, da ob nadaljevanju bombardiranja in napadov na civilno infrastrukturo z Rusijo ni mogoče resno govoriti o pogajanjih ali ji ponuditi poti iz mednarodne izolacije. Druge poudarjajo, da bi morala Evropa okrepiti svojo lastno vlogo v mirovnem procesu, da ne bi postala povsem odvisna od posredovanja Združenih držav.
V Bruslju se razprava odvija ob pripravah novega svežnja sankcij proti Rusiji, ki naj bi bil predstavljen v prihodnjih dneh. Cilj je, da bi ukrepe potrdili do obletnice začetka obsežne invazije 24. februarja, kar dodatno kaže, da se evropski pristop trenutno še vedno nagiba bolj k pritisku kot k dialogu.
