Nemški kancler Scholz: Nemčija ne bo sprejela ljudi, ki “posegajo v našo demokracijo”
Nemški kancler Olaf Scholz je v svojem govoru ostro izpostavil stališče svoje vlade, da Nemčija ne bo sprejela ljudi, ki bi lahko ogrozili njeno demokratično ureditev. Izjava je sledila dnevu po tem, ko je podpredsednik ZDA JD Vance na varnostni konferenci v Münchnu kritiziral evropske voditelje zaradi odnosa do demokracije in svobode govora.
JD Vance je v svojem govoru izrazil zaskrbljenost zaradi omejevanja svobode govora v Evropi. Opozoril je na uporabo pojmov, kot sta dezinformacija in dezinformacija, za katere meni, da se uporabljajo za utišanje drugačnih mnenj, navaja Euronews. Poudaril je, da se svoboda izražanja v Evropi umika in da obstaja nevarnost, da bi alternative stališča ostale preslišane. Vance je izpostavil, da je grožnja evropskim vrednotam predvsem notranja in ne zunanja, ter izrazil dvom v evropsko zmožnost ohranjanja demokratičnih temeljev.
Ob robu konference se je Vance srečal z Alice Weidel, sovoditeljico stranke Alternativa za Nemčijo (AfD), kar je sprožilo dodatne odzive v nemški politiki. AfD je znana po svoji protipriseljenski in skrajno desni usmeritvi, z njo pa se tradicionalne nemške stranke ne povezujejo zaradi zgodovinske izkušnje nacizma.
Scholz: Nikoli več fašizma in rasizma
Olaf Scholz je v odgovoru na Vanceove kritike znova poudaril zgodovinski mandat Nemčije z geslom “nikoli več”. Po njegovih besedah je treba ohraniti neomajno zavezanost boju proti fašizmu, rasizmu in agresivnim vojnim politikam. Opozoril je na izjave nekaterih predstavnikov AfD, ki so nacistične zločine označili za “ptičje sranje” v zgodovini. Po Scholzevih besedah je takšna retorika nesprejemljiva in nezdružljiva z demokratičnimi vrednotami Nemčije.
Kancler je prav tako jasno povedal, da svoboda govora ne pomeni dovoljenja za razpihovanje sovraštva ali za izpodkopavanje demokratičnega reda. Poudaril je, da zakoni, ki omejujejo sovražni govor, ne ukinjajo svobode izražanja, ampak preprečujejo zlorabo te pravice.
Politični razkorak med ZDA in Evropo
Besedni dvoboj med Vanceom in Scholzem se je zgodil v trenutku, ko transatlantski odnosi doživljajo dodatne izzive. Evropski voditelji so soočeni z negotovostjo glede prihodnje politike ZDA, saj nova administracija predsednika Donalda Trumpa postavlja pod vprašaj nekatera tradicionalna načela sodelovanja. Vance je v svojem nastopu nakazal spremembe v ameriški državni politiki, zlasti pri vprašanjih demokracije in varnosti.
Nemška politika ostaja previdna pri odzivu na ameriške kritike. Scholz je poudaril, da je Nemčija trdna demokracija in da ne bo dovolila sodelovanja s skrajno desnimi gibanji, ki bi lahko ogrozila politično stabilnost. Pri tem je izpostavil pomen skupnega evropskega pristopa k ohranjanju demokratičnih vrednot.
Tema varnosti v Evropi se je osredotočala tudi na vprašanje Ukrajine. Scholz je ponovno izrazil podporo Ukrajini in poudaril, da se mora ta podpora nadaljevati tudi po koncu vojaških spopadov. Po njegovih besedah je bistveno, da Ukrajina ne ostane sama in da EU skupaj z ZDA zagotovi dolgoročno varnostno podporo.
Medtem je ameriški predsednik Donald Trump opravil pogovore z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, kjer sta razpravljala o možnostih mirovnega dogovora za Ukrajino. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem izrazil potrebo po jasnih varnostnih zagotovilih pred kakršnim koli srečanjem z ruskim vodstvom.
Portal24; Foto: Wikimedia/Christophe Licoppe/Evropska komisija
