Nemško upravno sodišče v Berlinu je razsodilo, da je odvračanje prosilcev za azil na nemških mejah nezakonito. Odločitev se nanaša na primer treh somalijskih državljanov, ki jih je mejna policija maja letos vrnila na Poljsko, ker so tako poskušali vstopiti v Nemčijo iz države, ki velja za drugo tretjo državo. Razsodba bi lahko pomembno vplivala na strožjo migracijsko politiko konzervativne vlade pod vodstvom kanclerja Friedricha Merza.
Sodišče je obravnavalo primer dveh moških in ene ženske iz Somalije, ki so ga 9. maja poskušali vstopiti v Nemčijo prek železniške postaje v mestu Frankfurt ob Odri na vzhodni meji države.
Nemška mejna policija jih je zavrnila z obrazložitvijo, da prihajajo iz Poljske, ki je po njihovem mnenju varna tretja država. Po mnenju je sodišče bilo ta ukrep, saj Nemčija ni uporabila pravil Evropske unije, ki so vplivale na dublinske uredbe, ki določajo, katera država članica je odgovorna za obravnavo prošnje za azil.
Sodba poudarja, da bi Nemčija morala sprejeti prošnje za azil in jih obdelati v skladu z evropskimi predpisi. Sodišče je v izjavi zapisalo, da prosilci za azil ne morejo zahtevati vstopa v Nemčijo onkraj mejnega prehoda, a je zavrnitev na meji kljub temu nezakonita, če ni bila izvedena po ustreznem postopku.
Po poročanju agencije Reuters je to prva “škodljiva” sodba, odkar je Merčeva vlada februarja letos prevzela regijo in obljubila ostrejši pristop k migraciji.
Kritike nove migracijske politike
Konservativna vlada pod vodstvom Friedricha Merza, ki je zmagala na volitvah februarja 2025, je maja izdala odredbo o zavračanju nedokumentiranih migrantov, vključno s prosilci za azil, neposredno na meji. Ta okrepitev je spodbudila zaskrbljenost v sosednjih državah, saj bi naj bila v nasprotju z evropskim dublinskim sistemom, ki ureja postopke za azil.
Stranka Zelenih, ki je zdaj v opoziciji, je odločitev sodišča pozdravila kot potrditev njihovega stališča, da je Merčeva migracijska politika neizvedljiva.
Irene Mihalic, poslanka Zelenih, je za časnik Rheinische Post izjavila, da je sodba resen poraz za zvezno vlado in opozorilo, da naj v prihodnje spoštuje zakonodajo, namesto da presega svoja pooblastila zaradi populističnih ciljev.
Dodala je, da so mejne blokade pomenile zavračanje evropskega dublinskega sistema in užalile evropske sosede. Tudi Karl Kopp, direktor organizacije za pravice migrantov Pro Asyl, je za isti časnik poudaril, da bi moral trem Somalijcem dovoliti ponoven vstop v Nemčijo, saj je enostransko ravnanje notranjega ministra Alexandra Dobrindta v nasprotju z evropsko azilno politiko.
Odzivi vlade in širše posledice
Notranji minister Alexander Dobrindt je branil prakso zavračanja prosilcev za azil in napovedal, da bo sodišču predlagal utemeljitve za prepoved vstopa. “Vidimo, kako nefunkcionalen je celoten azilni sistem. Število prosilcev je previsoko, zato bomo vztrajali pri naši praksi,” je dejal novinarjem.
Dodal je, da upa na dogovor na ravni Evropske unije, ki bi omogočil pošiljanje zavrnjenih prosilcev za azil, ki se ne morejo vrniti domov, v varne države v bližini njihovih izvornih domov.
Po poročanju Reutersa je Evropska komisija prejšnji mesec predlagala shemo, ki bi državam članicam omogočila zavračanje prosilcev za azil, ki so na poti v EU prečkali varno tretjo državo. Ti predlogi še čakajo na potrditev nacionalnih vlad v Evropskega parlamenta.
Nezakonite migracije ostajajo med največjimi skrbmi nemških volivcev, kar je prispevalo k vzponu stranke Alternativa za Nemčijo, ki je na februarskih volitvah dosegla drugo mesto.
Ana Koren
Foto: Pixabay/TF3000/fotografija je simbolna
