Italijanska nogometna reprezentanca se tretjič zapored ni uvrstila na svetovno prvenstvo, kar je sprožilo val razočaranja, jeze in pozivov k spremembam. Po porazu proti Bosni in Hercegovini po enajstmetrovkah s 4:1 v dodatnih kvalifikacijah je jasno, da gre za enega največjih padcev v zgodovini italijanskega nogometa.
Odziv v Italiji je bil takoj oster. „To je nesprejemljiva sramota. Italijanski nogomet potrebuje popolno prenovo,“ so zapisali v stranki Liga in ob tem pozvali k odstopu predsednika zveze Gabrieleja Gravine.
Tudi nekdanji premier Matteo Renzi je opozoril na širši pomen poraza: „To ni prvoaprilska šala. To je znak, da je italijanski nogomet propadel. Nogomet ni le šport, ampak del naše identitete.“
Tretji zaporedni udarec
Italija je že izpustila svetovni prvenstvi leta 2018 in 2022, zdaj pa se zgodba ponavlja še tretjič. Takšna serija neuspehov za državo s štirimi naslovi svetovnega prvaka pomeni resen udarec – ne le športno, ampak tudi simbolno.
To pomeni, da celotna generacija mladih praktično ni videla Italije na svetovnem prvenstvu.
Minister za šport Andrea Abodi je ob tem dejal, da je treba sistem „obnoviti“, saj razmere kažejo na globlje težave v razvoju nogometa v državi.
Poraz proti Bosni in Hercegovini je dodatno razgalil slabosti ekipe. Po izključitvi v drugem delu tekme je Italija izgubila nadzor nad igro, odločitev pa je padla po enajstmetrovkah, kjer so bili tekmeci precej bolj zbrani.
Kriza sistema, ne le rezultatov
Po porazu se vse pogosteje odpira vprašanje razvoja mladih igralcev in širšega sistema. V Italiji naj bi bilo vse manj otrok, ki igrajo nogomet na ulicah, kar se dolgoročno odraža tudi na reprezentančni ravni.
Ob tem se spreminjajo tudi športne preference. Tenis v Italiji doživlja razcvet, kar potrjuje tudi vzpon Jannika Sinnerja, ki je v zadnjem obdobju dosegel več odmevnih rezultatov.
V javnosti se tako vse pogosteje pojavlja vprašanje, ali je italijanski nogomet še sposoben ustvarjati igralce, ki bi lahko konkurirali na najvišji ravni.
Od evforije do razočaranja
Še leta 2021 je Italija slavila naslov evropskega prvaka po zmagi nad Anglijo, kar je takrat delovalo kot začetek novega obdobja. Zmaga je pomenila prelom po izpadu s svetovnega prvenstva 2018 in dvignila pričakovanja.
A že kmalu zatem so se začeli novi rezultatski padci, ki so zdaj prerasli v tretji zaporedni neuspeh v kvalifikacijah za mundial.
Razlika med takratnim navdušenjem in današnjim razpoloženjem je očitna. Italijanski nogomet se znova sooča z vprašanjem, kako ustaviti niz neuspehov in stabilizirati reprezentanco.
