Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek v Beli hiši gostil izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Pogovor med voditeljema, že tretji po Trumpovi vrnitvi v Belo hišo, je potekal v ozračju naraščajočega mednarodnega pritiska na Izrael, da doseže prekinitev ognja z gibanjem Hamas v Gazi.
Netanjahu je ob začetku srečanja, ki se je odvilo ob večerji s svetovalci obeh držav v Modri sobi, dejal, da Izrael in ZDA sodelujeta z drugimi državami pri načrtih, ki bi prebivalcem Gaze omogočili »boljšo prihodnost«. Izpostavil je možnost, da bi se nekateri Palestinci preselili v sosednje države, pri čemer je poudaril, da bi morali imeti »pravico, da odidejo, če to želijo«.
Predsednik Trump je ob tem dejal, da je sodelovanje z okoliškimi državami, ki so naklonjene tovrstnim pobudam, »odlično« in da bi se »lahko zgodilo nekaj dobrega«. Trumpova administracija naj bi v kratkem začela tudi neposredne pogovore z Iranom, kar je v ponedeljek potrdil tudi ameriški posebni odposlanec za Bližnji vzhod Steve Witkoff.
Vzporedno potekajo tudi posredna pogajanja z Hamasom
Ob robu srečanja v Washingtonu so izraelski uradniki nadaljevali posredna pogajanja s Hamasom v Dohi. Cilj teh pogovorov, ki jih posredujejo ZDA, Katar in Egipt, je doseči novo premirje in izpustitev talcev, ki jih še vedno zadržuje palestinsko gibanje. Po navedbah palestinskih virov za Reuters naj bi bil glavni kamen spotike izraelska zavrnitev prostega dostopa humanitarne pomoči do prebivalcev Gaze.
Ameriška stran si prizadeva za dogovor, ki bi v prvi fazi predvidel postopno izpustitev talcev in umik izraelskih sil iz posameznih območij Gaze, končni cilj pa je razprava o končanju vojne. Hamas sicer vztraja pri popolni prekinitvi sovražnosti, še preden bi pristal na izpustitev vseh preostalih talcev, kar Izrael zavrača.
Trump je v začetku leta predstavil zamisel o »preselitvi« prebivalcev Gaze in preobrazbi enklave v turistično destinacijo, ki jo je poimenoval »Riviera Bližnjega vzhoda«. Kritiki, vključno s številnimi humanitarnimi organizacijami, so to označili za poskus etničnega čiščenja.
Zunaj Bele hiše se je medtem zbralo več sto protestnikov, ki so z glasnimi pozivi in transparenti, kot sta »Nehajte oboroževati Izrael« in »Recite ne genocidu«, izražali nasprotovanje izraelski politiki v Gazi. Nekateri so pozivali celo k aretaciji izraelskega premierja, pri čemer so se sklicevali na nalog Mednarodnega kazenskega sodišča za njegovo prijetje zaradi domnevnih vojnih zločinov.
Nadaljevanje diplomatskih pobud in notranjepolitične napetosti
Netanjahu se bo v torek sestal tudi s podpredsednikom ZDA J. D. Vanceom ter voditelji ameriškega kongresa. V času obiska v Washingtonu je izraelski premier Trumpu izročil pismo nominacije za Nobelovo nagrado za mir, kar je predsednik komentiral z odobravanjem.
Obisk poteka v obdobju napetosti med Izraelom in Iranom, ki so konec junija privedle do kratke, a intenzivne vojaške eskalacije. Trump je po bombardiranju iranskih jedrskih objektov v podporo izraelskim operacijam posredoval pri dosegi prekinitve ognja. Predsednik je v ponedeljek znova dejal, da bi rad ob »pravem času« odpravil sankcije proti Teheranu.
Trumpova administracija, kot poroča Reuters, poskuša izkoristiti trenutek oslabljenega iranskega vpliva na Hamas, da bi dosegla preboj v 21-mesečni vojni v Gazi. Po nekaterih ocenah je izraelska vojaška operacija v tej enklavi zahtevala že več kot 57.000 palestinskih življenj, skoraj pol milijona ljudi pa se sooča z grožnjo lakote.
V Izraelu je hkrati vse več civilnih pozivov k zaključku spopadov. Čeprav Netanjahujevi trdi koalicijski partnerji še naprej nasprotujejo premirju, se v političnih krogih ugiba, da bi premier lahko sprejel kompromis, če bi bil dogovor ustrezno politično in diplomatsko ovrednoten.
Prejšnje premirje iz začetka leta je razpadlo marca. Vojna v Gazi se je začela oktobra 2023, ko je Hamas izvedel smrtonosni napad na jug Izraela, pri čemer je umrlo približno 1.200 ljudi, 251 pa so jih zajeli kot talce. Po izraelskih ocenah je v Gazi še okoli 50 talcev, od katerih naj bi jih bilo 20 še živih.
Foto: Wikimedia/Official White House Photo by D. Myles Cullen (2020) fotografija je simbolna
