Nigerija, ena največjih afriških držav z več kot 230 milijoni prebivalcev, je že več kot desetletje središče krvavih spopadov med različnimi skupnostmi. Nasilje, ki ga zaznamujejo napadi na krščanske vasi, uničene cerkve in množično razseljevanje, je po ocenah mednarodnih opazovalcev ena najhujših humanitarnih kriz v Afriki.
Ameriški komentator Bill Maher je v svoji televizijski oddaji nedavno opozoril na obseg nasilja nad kristjani in dejal, da gre za „večji poskus genocida kot tistega, ki ga svet spremlja v Gazi“. Njegove besede so sprožile burne odzive, saj so podatki, ki jih je navedel – med njimi več kot 100.000 ubitih kristjanov in 18.000 požganih cerkva – predmet razprav med organizacijami in raziskovalci.
Po podatkih Združenih narodov je bilo od leta 2000 v Nigeriji ubitih najmanj 62.000 kristjanov, kar je sicer manj od ocen nekaterih krščanskih organizacij, ki omenjajo tudi do 125.000 žrtev. Organizacija Genocide Watch je večkrat opozorila, da gre za sistematično preganjanje, ki izpolnjuje pogoje za genocid, medtem ko ZN uradno tega izraza ne uporablja, saj naj bi bil namen napadalcev predvsem terorističen in ne etnično motiviran.
Epicenter spopadov je v osrednjem delu Nigerije, znanem kot Srednji pas, kjer živijo številne manjšinske skupnosti. Tam se križajo interesi muslimanskih fulanskih pastirjev in krščanskih kmetov, kar pogosto vodi do smrtonosnih spopadov. Čeprav so napadi pogosto usmerjeni proti kristjanom, opazovalci opozarjajo, da so v ozadju tudi spori glede zemlje, pomanjkanje virov in kriminalne dejavnosti.
Boko Haram in vzpon džihadističnih skupin
Nasilje se je drastično povečalo po letu 2009, ko je v ospredje stopila skrajna islamistična skupina Boko Haram. Njeni pripadniki so izvajali napade na šole, cerkve, tržnice in vladne objekte. Cilj skupine je uvedba stroge različice šeriatskega prava po vsej državi. Leta 2016 se je del gibanja odcepil in oblikoval frakcijo Islamska država – Zahodnoafriška provinca (ISWAP), ki deluje predvsem na severovzhodu države in napade pogosto usmerja tudi proti krščanskim skupnostim.
Po podatkih Amnesty International se nasilje v zadnjih letih ni zmanjšalo. V junijskem napadu v zvezni državi Benue je bilo po navedbah organizacije ubitih več kot 100 civilistov, številne vasi pa so bile uničene. Zaradi ponavljajočih se napadov je bilo razseljenih več kot pol milijona ljudi.
Uradni odzivi in mednarodni pritiski
Nigerijska vlada zavrača trditve o sistematičnem genocidu nad kristjani. Višji svetovalec predsednika Gimba Kakanda je v kolumni za Al Jazeero zapisal, da gre pri večini spopadov za konflikte zaradi zemlje in gospodarskih interesov, medtem ko je religija pogosto le del širše slike. Po njegovem mnenju „poenostavljeno opisovanje nasilja kot verske vojne škoduje razumevanju kompleksnosti razmer“.
Mednarodna skupnost se s tem pojasnilom sicer ne strinja v celoti. V času administracije Donalda Trumpa je ameriški kongres Nigerijo že večkrat obravnaval kot državo, ki povzroča „posebno zaskrbljenost“ zaradi verskega preganjanja. Takšna oznaka bi lahko vodila do uvedbe sankcij proti posameznikom in uradom, ki so povezani s kršitvami verskih svoboščin. Poslanec Christopher Smith je opozoril, da so „napadi na kristjane v Nigeriji jasno povezani z njihovo vero“, medtem ko je senatorka Sara Jacobs pozvala k previdnosti pri razlagah, ki bi lahko utrjevale stereotipe.
Klici po odgovornosti in končanju nekaznovanosti
Nevladne organizacije poročajo, da oblasti pogosto ne ukrepajo proti storilcem nasilja. Po navedbah Amnesty International vladni organi redko izpeljejo preiskave, storilci pa ostajajo nekaznovani. „Vztrajna neučinkovitost oblasti pri privedbi odgovornih pred sodišče ustvarja občutek popolne nekaznovanosti,“ je opozoril direktor Amnesty International Nigeria Isa Sanusi.
Kljub obljubam o večjih varnostnih operacijah in razorožitvi oboroženih skupin nasilje v Nigeriji vztraja. Številne skupnosti, zlasti v osrednjem in severnem delu države, še naprej živijo v strahu pred napadi. Medtem ko vlada v Abuji poudarja, da gre za gospodarske in etnične spore, humanitarne organizacije opozarjajo, da so žrtve napadov nesorazmerno pogosto kristjani.
Mednarodni opazovalci ocenjujejo, da se bo politični in diplomatski pritisk na Nigerijo še povečal, če nasilje ne bo prenehalo. Kriza, ki traja že več kot dve desetletji, ostaja eden najtežjih izzivov za stabilnost zahodne Afrike.
Foto: Pexels
