Nigerija je sporočila, da bi pozdravila pomoč ZDA pri spopadanju z islamističnimi uporniki, vendar le, če bi bila ta izvedena ob spoštovanju ozemeljske celovitosti države. Odziv je sledil po izjavah predsednika Donalda Trumpa, ki je zagrozil z vojaškim posredovanjem zaradi, kot je dejal, neustreznega ravnanja s kristjani v Nigeriji.
Trump je v soboto izjavil, da je ameriško obrambno ministrstvo pozval k pripravljenosti na „hitro“ vojaško akcijo, če Nigerija ne bo ukrepala proti nasilju nad kristjani. Ob tem ni navedel, kakšne bi bile konkretne oblike posredovanja. „Predvidevam si veliko stvari,“ je dejal novinarjem na krovu Air Force One, pri čemer podrobnosti ni razkril… o tem smo poročali tukaj.
Svetovalec nigerijskega predsednika Bole Tinubuja Daniel Bwala je dejal, da Nigerija „pozdravlja ameriško pomoč, če priznava našo ozemeljsko celovitost“, poroča Reuters. Dodal je, da država ne diskriminira med plemeni ali vero ter da „v Nigeriji ni genocida nad kristjani“.
Bwala je skušal umiriti napetosti, potem ko je Trump Nigerijo označil za „osramočeno državo“. Poudaril je, da Tinubu ostaja zavezan boju proti terorizmu in da verjame v izboljšanje odnosov med državama. „Prepričan sem, da bosta voditelja dosegla skupne cilje v boju proti terorizmu,“ je dejal.
Trump je medtem namignil, da bi ZDA lahko napotile vojake ali izvedle zračne napade proti islamističnim skupinam v Nigeriji. Po besedah varnostnih analitikov bi bili morebitni ameriški napadi verjetno usmerjeni na manjše skupine upornikov, razpršene po širokem območju, kar bi predstavljalo velik logistični izziv.
Dolgotrajna grožnja islamističnih skupin
Nigerija, z več kot 200 milijoni prebivalcev in več kot 200 etničnimi skupinami, je razdeljena na pretežno muslimanski sever in krščanski jug. Skrajne skupine, kot sta Boko Haram in Islamska država Zahodnoafriške province, že več kot 15 let povzročajo nasilje, ki je zahtevalo na tisoče življenj.
Po navedbah organizacije ACLED so bile žrtve islamističnega nasilja večinoma muslimani, čeprav so napadi pogosto predstavljeni kot protikrščanski, navaja Reuters. Višji analitik skupine Ladd Serwat je dejal, da „v praksi nasilje ni usmerjeno le proti eni skupnosti, temveč uničuje celotna območja“. Poudaril je, da gre za kompleksen splet konfliktov, povezanih s politično močjo, zemljiškimi spori in razbojništvom.
Raziskava ACLED navaja, da je bilo med 1.923 napadi na civiliste letos 50 usmerjenih neposredno proti kristjanom. Trditve, ki krožijo v nekaterih ameriških krogih, da je bilo od leta 2009 v Nigeriji ubitih 100.000 kristjanov, po navedbah analitikov nimajo statistične podlage.
Očitek o verski nestrpnosti Tinubu zavrača
Trumpove izjave so prišle dan po tem, ko so ZDA Nigerijo znova uvrstile na seznam držav, ki vzbujajo posebno zaskrbljenost zaradi domnevnih kršitev verske svobode. Na seznamu so tudi Kitajska, Rusija, Mjanmar, Severna Koreja in Pakistan.
Predsednik Tinubu, musliman iz južnega dela države, ki je poročen s krščansko pastorko, je obtožbe o verski nestrpnosti zavrnil, navaja Reuters. Po njegovih besedah Nigerija zagotavlja svobodo veroizpovedi in si prizadeva za uravnoteženo zastopanost kristjanov in muslimanov v vladi ter vojski. Prejšnji teden je imenoval novega načelnika obrambnega ministrstva, kristjana po veri, kar je po njegovih besedah dokaz enakopravnosti.
Medtem so nekateri kristjani v prestolnici Abuja izrazili podporo morebitnemu ameriškemu posredovanju. „Če Donald Trump želi pomagati, naj pride,“ je dejala poslovna ženska Juliet Sur po nedeljski maši.
Varnostni strokovnjaki opozarjajo, da bi morebitno posredovanje ZDA otežile geografske in politične razmere, saj so ameriške sile lani zapustile Niger, sosednjo državo, prek katere so doslej izvajale nadzor nad regijo Sahela.
Foto: Unsplash/Emmanuel Ikwuegbu/Fotografije je simbolna
