Vrh EU-CELAC, ki bo v nedeljo potekal v kolumbijski Santa Marti, bo zaznamovala izjemno nizka udeležba evropskih voditeljev in naraščajoče napetosti med Združenimi državami in državami Latinske Amerike.
Po poročanju Euronews najvišji predstavniki Evropske unije, med njimi nemški kancler Friedrich Merz, francoski predsednik Emmanuel Macron, italijanska premierka Giorgia Meloni in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ne bodo sodelovali na dogodku, ki je bil prvotno predstavljen kot simbol nove faze strateškega povezovanja med obema regijama.
Po navedbah organizatorjev je vrh doživel več kot dve desetini odpovedi udeležbe, kar je močno oslabilo njegov prvotni namen – utrditev gospodarskih in diplomatskih vezi med Evropsko unijo ter državami Latinske Amerike in Karibov. Dogodek, ki je bil sprva načrtovan kot tridnevna konferenca, je bil skrajšan na enodnevno srečanje z omejenim številom predstavnikov držav.
Čeprav ameriškega predsednika Donalda Trumpa na srečanju ne bo, njegova zunanja politika močno vpliva na dogajanje. Washington je v zadnjih tednih zaostril pritisk na venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki ga obtožuje volilnih goljufij in vodenja „narko države“. Ameriška mornarica je v Karibsko morje poslala letalonosilko, ki je sposobna izvajati napade na venezuelsko ozemlje, kar je sprožilo ugibanja o možnosti vojaškega posredovanja.
Trump je v intervjuju za ameriško televizijo CBS dejal, da „ne pričakuje vojne, vendar ne izključuje posredovanja“, saj naj bi ZDA po njegovih besedah „z Venezuelo dolgo časa ravnale napačno“. Washington je hkrati uvedel sankcije proti Kolumbiji in njenemu predsedniku Gustavu Petru, ki ga Trump obtožuje spodbujanja nezakonitih migracij in preprodaje drog.
Evropejci se izogibajo neposrednim trenjem
Vrh, ki bi moral predstavljati pomemben diplomatski dosežek Kolumbije, zdaj poteka v ozračju zadržanosti in mednarodnega nelagodja. Evropske delegacije so močno okrnjene in jih večinoma predstavljajo države z zgodovinskimi povezavami s celino, kot sta Španija in Portugalska, navaja Euronews. Med razlogi za množične odpovedi se navajajo sovpadajoči urniki s podnebnim vrhom COP30 v Braziliji, prehod orkana Melissa ter nizka raven zastopanosti drugih držav.
Zlasti odmevna je odsotnost predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki je svojo udeležbo prepustila visoki predstavnici Kaji Kallas. Tiskovni predstavnik Komisije Olof Gill je pojasnil, da je odločitev „povezana z nizko udeležbo voditeljev držav“ in da „Komisija še naprej poudarja pomen sodelovanja z državami Latinske Amerike“.
Von der Leyen je sicer na vrhu EU-CELAC leta 2023 v Bruslju pohvalila „novo poglavje sodelovanja med starimi partnerji“ in se zavezala, da bo podobnih srečanj redno sodelovala. Njena tokratna odsotnost je zato v Bruslju sprožila vprašanja, ali se želi izogniti neposrednim trenjem z ameriškim predsednikom. Tiskovni predstavnik je zavrnil namige, da bi bila odločitev povezana z razmerjem do Washingtona, in poudaril, da predsednica „izpolnjuje svoje obveznosti dosledno in v skladu s prioritetami EU“.
Evropska unija išče ravnotežje med Washingtonom in južno polovico sveta
Evropska unija je v zadnjih letih okrepila prizadevanja za poglobitev odnosov z državami Latinske Amerike, zlasti na področju energetike, podnebne politike in trgovine. Bruselj je v okviru pobude Global Gateway napovedal več milijard evrov vredne infrastrukturne projekte in sklepa sporazume o pridobivanju kritičnih surovin, s katerimi želi zmanjšati odvisnost od Kitajske.
Kljub tem prizadevanjem analitiki opozarjajo, da se evropska diplomacija sooča s težavo ohranjanja ravnotežja med tesnimi vezmi z ZDA in neodvisnim nastopanjem v globalnih vprašanjih. Politični analitik Alberto Rizzi iz Evropskega sveta za zunanje odnose je za Euronews dejal, da „odsotnost ključnih evropskih voditeljev pošilja napačno sporočilo partnerjem iz CELAC“ in da „EU tvega, da bo svoje regionalno sodelovanje podredila odnosom z Washingtonom“.
Med evropskimi predstavniki, ki bodo kljub vsemu odpotovali v Santa Marto, bodo španski premier Pedro Sánchez, portugalski premier Luís Montenegro in predsednik Evropskega sveta António Costa. Kot so sporočili iz Costinega urada, „ostaja predsednik predan krepitvi strateškega partnerstva med EU in CELAC“, saj je „v času geopolitične nestanovitnosti ključnega pomena, da Evropa ostane zanesljiv sogovornik“.
Latinska Amerika odgovarja zadržano
Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je v zadnjih dneh kritiziral „zunanje sile“, ki naj bi si po njegovih besedah prizadevale za „neuspeh vrha EU-CELAC“. Opozoril je, da „nova doba geopolitike, utemeljena na fosilnih virih in avtoritarnih interesih“, spodbuja razdvajanje držav, ki si želijo svobode in demokracije.
Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva, ki se je ta teden srečal z Ursulo von der Leyen na vrhu COP30, je ob tem izjavil, da bi imel vrh EU-CELAC smisel le, če bi se odkrito razpravljalo o ameriški vojaški navzočnosti v regiji. Uradni dnevni red konference vključuje temo „mir, varnost in blaginja“, ki bi po navedbah virov lahko odprla tudi vprašanja glede ameriških posegov v Latinski Ameriki.
Evropska unija ostaja zadržana pri odzivu na zaostrovanje razmer med Washingtonom in Caracasom, pri čemer je večkrat poudarila, da se mora boj proti trgovini z drogami izvajati v skladu z mednarodnim pravom. Združeni narodi so medtem opozorili, da ameriški napadi na venezuelske cilje pomenijo „kršitev mednarodnih norm“.
Foto: Unsplash/ALEXANDRE LALLEMAND
