Parlamentarne volitve niso dale jasnega odgovora, kakšna bo prihodnja vlada. Razmerja med sedmimi v DZ izvoljenimi strankami nakazujejo zahtevno pot do 46 glasov. O razmerah bo v ponedeljek na neformalnih srečanjih s prvaki strank govorila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. Gibanje Svoboda medtem nadaljuje pogovore o morebitni koaliciji, navaja STA.
Na nedeljskih volitvah, desetih v samostojni Sloveniji, je po delnih neuradnih izidih v parlament prišlo sedem strank.
Relativno zmago z 28,63 odstotka glasov oziroma 29 poslanskimi mesti dosega Gibanje Svoboda, tik za njim je SDS s 27,95 odstotka oziroma 28 poslanci. Sledijo skupna lista NSi, SLS in Fokus z devetimi mandati, SD in Demokrati s po šestimi, Levica in Vesna ter Resni.ca pa s po petimi poslanci.
Rezultati še niso dokončni, saj bodo volilne komisije v ponedeljek prištele še glasove iz tujine in diplomatsko-konzularnih predstavništev. Ob tesnem izidu ti glasovi lahko vplivajo na končno razdelitev mandatov.
Zapletena matematika do 46 glasov
Razmerja v parlamentu kažejo, da bo oblikovanje večine zahtevno in odvisno od več možnih kombinacij.
Na eni strani bi lahko SDS skupaj s skupno listo NSi, SLS in Fokus ter ob morebitni podpori Demokratov zbrala 43 glasov. Za večino bi potrebovali še dodatno podporo, med drugim poslancev stranke Resni.ca ali manjšinskih poslancev, ki pa ne želijo prevzeti odločilne vloge.
Na drugi strani bi aktualni koalicijski trojček Svoboda, SD ter Levica in Vesna skupaj imel 40 glasov. Za večino bi potrebovali dodatno podporo, pri čemer se kot možni partnerji omenjajo NSi, Demokrati ali Resni.ca. V nekaterih strankah pa so že nakazali zadržke do sodelovanja z Levico.
V političnih krogih se pojavljajo tudi ugibanja o pogovorih s posameznimi poslanci, pa tudi o možnosti širše, ideološko mešane vlade, ki bi jo lahko sestavljale stranke Svoboda, SD, Demokrati in NSi.
Na prvi povolilni pogovor je v petek vse stranke, razen SDS, povabil predsednik Svobode Robert Golob. Sestanek ni prinesel konkretnih dogovorov o koaliciji.
Spori glede volilnih izidov in prvi politični manevri
SDS se je medtem ukvarjala z izpodbijanjem volilnih rezultatov. Volilne komisije so njihove ugovore, pa tudi ugovor Demokratov, zavrnile. Vlagatelji se lahko obrnejo na državni zbor, kjer bo o tem odločala nova mandatno-volilna komisija.
V javnosti so se pojavili tudi različni odzivi na te poteze, med drugim ocene, da gre za politično taktiko, vendar stranka te očitke zavrača.
Predsednik SDS Janez Janša je poudaril, da se do uradnih rezultatov z oblikovanjem koalicije ne ukvarjajo, enako pa priporoča tudi drugim.
Predsednica republike začenja krog pogovorov
Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo v ponedeljek začela neformalne pogovore z vodji parlamentarnih strank. Najprej se bo sestala s predsednikom Svobode Robertom Golobom, nato pa še z drugimi predstavniki strank po vrstnem redu glede na neuradne izide.
Na srečanjih bo predstavila časovnico sklica ustanovne seje državnega zbora in postopke za predlaganje mandatarja. Pričakovati je tudi pogovor o možnih koalicijskih povezavah.
Predsednica je stranke že pozvala k čimprejšnjim pogovorom. Kot je ocenila, se za zdaj še ne nakazuje, kdo bi lahko oblikoval vlado, zato je pozvala k intenzivnim pogajanjem.
Rokovnik do nove vlade
Ustanovna seja državnega zbora bo lahko sklicana šele po potrditvi uradnih rezultatov volitev. Državna volilna komisija mora izid potrditi najpozneje do 7. aprila.
Predsednica republike nato v 20 dneh skliče prvo sejo novega sklica DZ, kjer se poslanci konstituirajo.
Eden prvih preizkusov razmerij v parlamentu bo izvolitev predsednika DZ, ki praviloma pokaže obrise prihodnje večine.
„Iskali bomo kandidata, ki bo dobil 46 glasov in mislim, da smo na dobri poti, da do tja tudi pridemo. Potem sledijo pogajanja o koalicijski pogodbi in ta lahko trajajo več mesecev,“ je dejal Golob.
Po konstituiranju DZ začnejo teči postopki za imenovanje mandatarja. Če kandidat v prvem krogu ne dobi podpore, so možni še dodatni krogi glasovanja. Če tudi v tretjem krogu ni izvoljen noben kandidat, predsednica republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve.
