V reviji Monthly Notices of the Royal Astronomical Society so bili objavljeni podatki obsežnega pregleda razvoja galaksij, ki v ospredje postavlja povezavo med njihovim okoljem in dolgoročnim razvojem.
Gre za enega najnatančnejših pogledov na dinamiko oddaljenega vesolja doslej, pri čemer Mednarodni center za radioastronomske raziskave (ICRAR) navaja, da nova analiza odpira vrata povsem drugačnemu razumevanju kozmičnih pokrajin.
Pregled, imenovan Deep Extragalactic Visible Legacy Survey (DEVILS), združuje opazovanja številnih mednarodnih teleskopov in omogoča obdelavo podatkov stotisočev galaksij. Raziskava se osredotoča na obdobje, ko so te galaksije obstajale pred približno petimi milijardami let, ter spremlja njihove spremembe do današnjih dni.
ICRAR v svojih zapiskih poudarja, da gre za projekt, ki je rasel več kot desetletje, od načrtovanja do dolgotrajnih opazovanj in kompleksne analize.
Izredni profesor Luke Davies, ki vodi projekt, poudarja, da prejšnji pregledi niso omogočali tako natančnega vpogleda v razporeditev snovi v vesolju. Po njegovih besedah „so starejše raziskave ponudile le grob oris dogajanja“, medtem ko DEVILS omogoča, kot pravi, „približanje in branje drobnega tiska kozmične pokrajine“.
Mikrookolja galaksij pod povečevalnim steklom
Raziskovalci opisujejo pristop, ki omogoča kartiranje lokalnih galaktičnih okolij – od gostih, z objekti nasičenih območij, do bolj samotnih regij. V ICRAR pojasnjujejo, da so te strukture primerljive s „kozmičnimi gorami, hribi in dolinami“, ki vplivajo na to, kako hitro galaksije rastejo, kakšne oblike dobijo in kako se razvijajo njihove zvezdne populacije.
Primerjava galaksij iz različnih kozmoloških „sosesk“ kaže, da se tiste v gnečnejših območjih razvijajo počasneje, pogosto z manjšo stopnjo nastajanja zvezd.
Razlog je tekmovanje za ključne vire, kot je plin, ki poganja nastanek novih zvezd. V pregostih območjih lahko ta tekma povzroči, da se zvezdnotvorni procesi ustavijo bistveno prej, kot bi pričakovali, kar posledično vpliva na celoten življenjski cikel galaksije.
Kaj odkrivajo najnovejši podatki
Podrobna analiza omogoča ocenjevanje števila zvezd, strukture galaktičnih diskov, zgradbe njihovih jeder in sprememb v morfologiji skozi čas. Raziskovalci lahko s primerjavo med današnjimi in starodavnimi galaksijami sledijo, kako se je vesolje preoblikovalo na velikih časovnih razdaljah.
V projektu poudarjajo, da se galaksije razvijajo podobno kot posamezniki – „okolje, v katerem prebivajo, vpliva na njihovo identiteto“, kot navajajo avtorji.
ICRAR poroča, da so razlike med galaksijami v gostih in izoliranih okoljih izrazite: prve kažejo počasnejšo rast in preoblikovane strukture, druge pa večjo samostojnost v evoluciji.
V regijah, kjer je prisotnih veliko galaksij, prihaja do gravitacijskih vplivov, pretakanja plina med objekti ter drugih procesov, ki pomembno spreminjajo njihov razvoj.
Po objavi podatkov raziskovalna skupina pričakuje, da bodo sveže informacije spodbudile dodatne študije drugih observatorijev in inštitutov. ICRAR navaja, da načrtujejo širitev pregleda in vključitev novih opazovalnih programov, ki bi omogočili še bolj podrobno spremljanje oddaljenih struktur v vesolju.
Foto: Pixabay
