Veliko ljudi misli, da je novo ponev dovolj zgolj umiti in je že pripravljena na uporabo. Razlogi, zakaj temu ni povsem tako, niso marketinški, temveč povezani s proizvodnimi postopki, zaščitnimi premazi in lastnostmi materialov, iz katerih so ponve izdelane. Pravilna priprava pred prvo uporabo lahko vpliva na okus hrane, obstojnost ponve in tudi na varnost pri kuhanju. Pomembno pa je, da se priprava razlikuje glede na vrsto ponve.
Med proizvodnjo so ponve izpostavljene različnim tehničnim oljem, zaščitnim slojem, prahu in kovinskim delcem. Ti ostanki niso nujno vidni, lahko pa vplivajo na okus hrane ali povzročijo, da se ta hitreje prijema. Pri nekaterih materialih je dodaten korak potreben tudi zato, da se ustvari zaščitna plast, ki izboljša lastnosti ponve in ji podaljša življenjsko dobo.
Pri ponvah brez umetnega premaza, kot sta lito železo in ogljikovo jeklo, priprava ni le priporočilo, temveč nujen del pravilne uporabe.
Ne glede na vrsto ponve je prvi korak vedno enak. Novo ponev je treba umiti z vročo vodo in blagim detergentom. Tako odstranimo morebitne tovarniške ostanke in prah iz skladiščenja. Ponev je nato treba dobro osušiti, najbolje kar na toplem štedilniku, da se prepreči nastanek madežev ali rje.
Od tu naprej pa se postopek razlikuje glede na material.
Ponev z nelepljivim premazom (teflon, keramika)
Takšne ponve so najbližje predstavi „umij in uporabljaj“, a tudi pri njih velja nekaj osnovnih pravil. Po pranju je priporočljivo, da notranjost zelo rahlo premažete z oljem – zadostuje papirnata brisača – in ponev za minuto ali dve segrejete na nizki temperaturi. Ne gre za klasično zapečanje, temveč za nežen način stabilizacije premaza.
Pomembno je tudi, da nove ponve ne segrevate prazne na visoki temperaturi, saj je premaz v začetni fazi bolj občutljiv. Kovinskih kuhinjskih pripomočkov se je treba izogibati že od prve uporabe.
Litoželezna ponev: brez priprave ne gre
Pri litoželeznih ponvah pranje ni dovolj. Takšna ponev zahteva ustvarjanje zaščitne oljne plasti, ki deluje kot naravni nelepljivi sloj in preprečuje rjo. Postopek je preprost, a zahteva nekaj časa.
Po pranju in sušenju ponev zelo tanko premažete z oljem, na primer z lanenim, repičnim ali sončničnim. Nato jo segrejete v pečici ali na štedilniku, dokler olje ne potemni in se veže na površino. Tako nastane zaščitna plast, ki se z redno uporabo še okrepi.
Če litoželezno ponev uporabite brez tega koraka, se bo hrana prijemala, kovina pa bo hitreje oksidirala.
Ogljikovo jeklo: podoben postopek, hitrejši rezultat
Ponve iz ogljikovega jekla so priljubljene v profesionalnih kuhinjah. Postopek priprave je podoben kot pri litini, vendar hitrejši. Po pranju ponev segrejete, dodate tanko plast olja in jo segrevate, dokler se površina ne začne temniti. To je znak, da se zaščitna plast oblikuje.
Tudi pri tej vrsti ponve velja, da brez začetne priprave ne bo delovala optimalno.
Nerjaveče jeklo: pogosto spregledan korak
Pri ponvah iz nerjavečega jekla klasičnega zapečanja ni, a začetna priprava vseeno pomaga. Po pranju je priporočljivo ponev segreti, dodati malo olja, ga razporediti po površini in nato odvečno olje obrisati. Tako se zmanjša prijemanje hrane pri prvih uporabah.
Ključno pri nerjavečem jeklu je tudi pravilno segrevanje med kuhanjem. Hladna ponev in dodana hrana sta najpogostejši razlog za sprijemanje, ne pa sama kakovost ponve.
Pravilna priprava nove ponve pomeni manj prijemanja hrane, daljšo življenjsko dobo materiala in bolj enakomerno pečenje. Pri nekaterih ponvah je to celo osnovni pogoj za varno in učinkovito uporabo.
Predstava, da je nova ponev zgolj umita in pripravljena na vse, je razumljiva – a velja le delno. Razlika med povprečno in dobro izkušnjo s ponvijo se pogosto začne prav pri teh prvih desetih minutah.
