Prevajalsko podjetje Translated iz Italije je predstavilo nov način merjenja napredka umetne inteligence, ki bi lahko nakazoval, da je človeštvo le nekaj let oddaljeno od tehnološke singularnosti. Po njihovih podatkih bi lahko umetna inteligenca že do konca desetletja prevajala govor tako dobro kot človek.
Tehnološka singularnost označuje točko, ko umetna inteligenca preseže človeške zmožnosti in prične samostojno izboljševati svojo učinkovitost – s tem pa postane nepredvidljiva. V svetu znanosti in tehnologije je to ena najbolj razpravljanih, hkrati pa najbolj neulovljivih idej. Ker umetna inteligenca že zdaj opravlja naloge, ki so nekoč veljale za izključno človeške – od prepoznavanja obrazov do ustvarjanja besedil in umetnin – se vprašanje o tem, kdaj bo presegla človeka, postavlja vse pogosteje.
Podjetje Translated je med letoma 2014 in 2022 spremljalo, kako hitro profesionalni uredniki popravljajo prevode, ki jih ustvari umetna inteligenca, v primerjavi s prevodi, ki jih opravi človek. Rezultat so zabeležili v obliki metrike “čas za urejanja” (ang. Time to Edit – TTE).
Leta 2015 je bilo potrebno približno 3,5 sekunde za ureditev vsake besede, ki jo je prevedel stroj. Leta 2022 pa je ta čas padel na zgolj dve sekundi. Za primerjavo: za besede, ki jih prevede drug človek, uredniki v povprečju potrebujejo le eno sekundo, piše Popular Mechanics. Če se bo trend nadaljeval, bi umetna inteligenca dosegla človeško raven prevajanja že do leta 2030 – ali celo prej, okoli leta 2027.
Jezik kot zadnja velika ovira
Jezik velja za enega najzahtevnejših izzivov umetne inteligence, saj vključuje razumevanje konteksta, ironije, kulture in čustev. Če bo umetna inteligenca lahko tekoče in natančno prevajala govor med jeziki, bi to lahko nakazovalo prihod “splošne umetne inteligence” (AGI – artificial general intelligence), ki bi bila sposobna obvladovati različne naloge na enaki ravni kot človek.
“To je prvič, da nekdo v svetu umetne inteligence poskuša kvantificirati hitrost približevanja singularnosti,” je dejal Marco Trombetti, izvršni direktor Translated. “Napredek je morda počasen iz dneva v dan, a ko pogledamo razvoj v desetih letih, je zelo očiten.”
Kritičen pogled: inteligenca ni enoznačen pojem
Kljub navdušenju raziskovalcev pa številni strokovnjaki opozarjajo, da natančen prevod še ne pomeni prave inteligence. Jezikovno sposobnost je mogoče trenirati na osnovi velike količine podatkov, kar pa ne pomeni, da stroj razume pomen sporočila ali da ima zavest. Poleg tega ne obstaja enotna definicija inteligence, kar še dodatno otežuje določanje meje, kdaj bi AI lahko veljala za “pametnejšo” od človeka.
Kritiki tudi izpostavljajo, da umetna inteligenca deluje znotraj programiranih okvirjev in še vedno ni sposobna kreativnega razmišljanja, moralne presoje ali samoiniciativnega odločanja – vse to pa so lastnosti, ki definirajo človeški um.
Ne glede na to, ali umetna inteligenca doseže singularnost ali ne, njen razvoj že zdaj močno vpliva na delovna mesta, izobraževanje, informacijsko varnost in globalno gospodarstvo. Samodejno prevajanje v realnem času, brez potrebe po človeškem posredovanju, bi lahko revolucioniralo diplomacijo, globalno trgovino in dostop do znanja.
Translated pristop k merjenju napredka s pomočjo TTE tako ne pomeni le zanimivega znanstvenega eksperimenta, temveč tudi pomembno opozorilo: človeštvo mora spremljati razvoj umetne inteligence ne le z vidika tehničnih zmogljivosti, temveč tudi etike, regulacije in družbenih posledic.
Članek temelji na prispevku Darrena Orfa, objavljenem v Popular Mechanics (31. julij 2025).
Foto: Pixabay/tungnguyen0905
