V Sloveniji je bilo ob koncu leta 2023 najmanj 737 rjavih medvedov, kaže poročilo o monitoringu populacije, ki temelji na genetskih analizah in drugih podatkih o prisotnosti živali v prostoru. Ocena temelji na metodah genetskega vzorčenja in modeliranja populacije, ki jih raziskovalci uporabljajo že več let za spremljanje številčnosti te zavarovane vrste.
Na ministrstvu za naravne vire in prostor pojasnjujejo, da sistem spremljanja medveda v Sloveniji temelji na rednih genetskih ocenah številčnosti, ki se izvajajo vsakih 8 let, ter na vsakoletnih analizah podatkov o smrtnosti in opažanjih medvedov na terenu. „V Sloveniji je vzpostavljen sistem monitoringa medveda, ki temelji na ponovitvah genetskih ocen številčnosti na vsakih 8 let in vsakoletnem ocenjevanju številčnosti na osnovi podatkov smrtnosti medveda in monitoringa na števnih mestih,“ navajajo.
Pri zadnjem monitoringu so raziskovalci uporabili predvsem neinvazivne genetske metode. Vzorčenje je potekalo med septembrom in decembrom 2023, pri čemer so sodelovali tudi številni prostovoljci, zlasti lovci.
Kot izpostavljajo na ministrstvu, je bilo zbranih 2863 vzorcev, večinoma iz iztrebkov medvedov, manj pa tudi iz dlake in sline. „Za oceno številčnosti medveda je bilo treba zbrati zadostno število neinvazivnih genetskih vzorcev,“ poudarjajo.
Zbrane vzorce je obdelal laboratorij, ki je nato pripravil genetske analize in rezultate interpretiral v končnem poročilu. Podatki o opažanjih medvedov, škodah, konfliktih z ljudmi ter smrtnosti živali so bili vključeni v matematične modele za oceno populacije.
Populacija je dolgoročno naraščala
Analiza rezultatov kaže, da je populacija rjavega medveda v Sloveniji v zadnjih desetletjih večinoma rasla. Primerjava z genetskimi ocenami iz let 2007 in 2015 kaže na približno linearno rast populacije v tem obdobju.
Po zadnjih podatkih je bila najmanjša letna številčnost ob koncu leta 2023 ocenjena na 737 medvedov, interval ocene pa se giblje med 695 in 797 osebki. Ta številka predstavlja populacijo po vseh poginih v letu 2023 in pred rojstvom novih mladičev pozimi 2023/2024.
Na podlagi dodatnih modelnih izračunov so raziskovalci ocenili tudi velikost populacije v naslednjih letih. „Izračuni so pokazali, da je bilo spomladi 2025 v Sloveniji 954 medvedov,“ izpostavljajo.
Širjenje populacije in ovire v prostoru
Raziskava je analizirala tudi prostorsko razširjenost medvedov. Podatki kažejo, da se populacija počasi širi proti severovzhodu in severozahodu države.
Na ministrstvu navajajo, da je širjenje razmeroma počasno, zlasti v primerjavi z nekaterimi drugimi velikimi zvermi. „Prostorsko širjenje medveda na nova območja je zelo počasno, sploh v primerjavi z nekaterimi drugimi vrstami, na primer volkom,“ opozarjajo.
Ena največjih ovir pri gibanju medvedov je avtocesta Ljubljana–Koper, ki omejuje prehajanje živali med dinarskim in alpskim območjem. „Avtocesta Ljubljana–Koper predstavlja oviro pri prehajanju rjavih medvedov med Dinaridi in Alpami,“ navajajo v poročilu.
Upravljanje populacije in preprečevanje konfliktov
Po ugotovitvah poročila je življenjski prostor medveda v Sloveniji sicer dobro ohranjen in povezan, pomembno pa ostaja zagotavljanje habitatnih koridorjev in ukrepov za zmanjševanje konfliktov z ljudmi.
Na ministrstvu poudarjajo, da se številčnost populacije v zadnjih letih nekoliko zmanjšuje zaradi načrtnega upravljanja. „Številčnost medveda je v zadnjih desetletjih večinoma naraščala, od leta 2022 pa ta upada, kar je posledica načrtnega postopnega zniževanja populacije na ciljno spomladansko številčnost okoli 800 osebkov,“ navajajo.
Velik del smrtnosti medvedov je posledica načrtovanega odstrela, ki je po njihovih navedbah namenjen preprečevanju večjih konfliktov z ljudmi. Pogini zaradi bolezni so redki, nezakoniti odvzemi iz narave pa po podatkih poročila izjemno redki.
Kot poudarjajo na ministrstvu, je varstveno stanje rjavega medveda v Sloveniji trenutno ocenjeno kot ugodno, ključno pa ostaja nadaljnje spremljanje populacije ter izvajanje preventivnih ukrepov za zmanjševanje škode in konfliktov.
