Ameriški proizvajalec čipov Nvidia je sklenil dogovor o licenciranju tehnologije z zagonskim podjetjem Groq, ob tem pa bo v svoje vrste vključil del njegovega vodstva in inženirske ekipe. Kot je Groq zapisal v sredo v objavi na blogu, gre za neizključno licenco za tehnologijo čipov, podjetje pa bo kljub sodelovanju še naprej delovalo kot samostojna družba.
Dogovor prihaja v času, ko se največja tehnološka podjetja vse pogosteje odločajo za sodelovanja z manjšimi, specializiranimi razvijalci, pri čemer se izognejo formalnim prevzemom. Takšen pristop omogoča hiter dostop do tehnologije in kadrov, hkrati pa zmanjšuje tveganje zapletov z regulatorji, poroča Reuters.
Licenciranje namesto prevzema kot uveljavljen vzorec v panogi
Po navedbah Groqa se bodo Nvidii pridružili ustanovitelj podjetja Jonathan Ross, ki je pred tem sodeloval pri razvoju Googlovega programa čipov za umetno inteligenco, predsednik Groqa Sunny Madra ter več članov inženirske ekipe. Oseba, seznanjena z dogovorom, je potrdila obstoj licenčne pogodbe, finančnih podrobnosti pa podjetji nista razkrili.
V javnosti so se pojavila tudi ugibanja o morebitnem prevzemu. CNBC je poročal, da naj bi bila vrednost domnevnega posla okoli 20 milijard dolarjev v gotovini, vendar niti Nvidia niti Groq teh navedb nista komentirala. Groq je v svoji objavi poudaril, da bo podjetje še naprej delovalo neodvisno, njegovo poslovanje v oblaku pa ostaja nespremenjeno. Vodenje podjetja bo prevzel Simon Edwards.
Podobne strukture poslov so v zadnjem obdobju uporabila tudi druga tehnološka podjetja. Microsoft je sklenil večsto-milijonski dogovor, ki je bil formalno opredeljen kot licenčnina, Meta pa je vstopil v obsežno sodelovanje s podjetjem Scale AI brez celotnega prevzema. Amazon je medtem zaposlil ustanovitelje podjetja Adept AI, podoben pristop pa je letos ubrala tudi Nvidia.
Pritisk konkurence na področju sklepanja umetne inteligence
Groq se osredotoča na tako imenovano sklepanje, fazo, v kateri že naučeni modeli umetne inteligence v realnem času obdelujejo zahteve uporabnikov. Medtem ko Nvidia še vedno prevladuje na trgu čipov za učenje velikih modelov, se na področju sklepanja sooča z izrazitejšo konkurenco.
Poleg tradicionalnih tekmecev, kot je Advanced Micro Devices, v tem segmentu vse večjo vlogo prevzemajo specializirana zagonska podjetja, med njimi Groq in Cerebras Systems. Ta razvijajo arhitekture, prilagojene hitremu odzivanju modelov, kar postaja ključno pri uporabi klepetalnih robotov in drugih generativnih sistemov.
Groq je med podjetji, ki pri svojih čipih ne uporabljajo zunanjega pomnilnika z visoko pasovno širino, temveč stavijo na pomnilnik SRAM, vgrajen neposredno na čip. Takšna zasnova zmanjšuje odvisnost od omejene dobave pomnilniških čipov in omogoča hitrejše interakcije, hkrati pa omejuje velikost modelov, ki jih je mogoče poganjati na takšni arhitekturi.
Regulatorna tveganja in hitro rastoča vrednotenja zagonskih podjetij
Na morebitna pravna tveganja je opozorila tudi analitičarka družbe Bernstein Stacy Rasgon, ki je v sporočilu vlagateljem zapisala, da je glavno tveganje povezano s protimonopolno zakonodajo. Po njeni oceni lahko strukturiranje posla kot neizključne licence ohranja videz konkurence, tudi če se del vodstva in tehničnih ekip preseli k večjemu partnerju, je povzel Reuters.
Groq je septembra zaključil krog financiranja v višini 750 milijonov dolarjev, po katerem se je vrednost podjetja zvišala z 2,8 milijarde na 6,9 milijarde dolarjev. Podjetje je skupaj s Cerebras Systems v zadnjem času sklenilo tudi več večjih pogodb na trgih Bližnjega vzhoda. Za Cerebras je Reuters poročal, da načrtuje uvrstitev na borzo že prihodnje leto.
Izvršni direktor Nvidie Jensen Huang je v svojem osrednjem nastopu leta 2025 poudaril, da želi podjetje ohraniti vodilni položaj tudi v obdobju, ko se težišče razvoja umetne inteligence postopno premika z učenja modelov k sklepanju, pri čemer imajo strateška partnerstva po njegovih besedah ključno vlogo.
[Foto: Unsplash]
