Hitra širitev umetne inteligence prinaša nove okoljske izzive. Greenpeace opozarja, da največja tehnološka podjetja, med njimi Nvidia, Microsoft in Google, zaostajajo pri razogljičenju svojih dobavnih verig. Raziskava z naslovom „Sprememba ponudbe: Sledenje napredku razogljičenja velikanov umetne inteligence“ ugotavlja, da večina desetih največjih svetovnih podjetij na tem področju napreduje zelo počasi.
Poročilo vključuje velikane, kot so Amazon, Apple, Google, Microsoft in Meta, ter proizvajalce polprevodnikov – AMD, Broadcom, Intel, Nvidia in Qualcomm. Analiza razkriva, da so emisije iz dobavnih verig za nekatera podjetja, kot je AMD, predstavljale kar 98 odstotkov vseh njihovih emisij v letu 2024, navaja Euronews.
Po podatkih Greenpeacea je Apple edini velikan, ki je dosegel pozitivno oceno (B) na področju dekarbonizacije dobavne verige. Microsoft in Google sta sledila z ocenama C- in D-, medtem ko je sedem preostalih podjetij prejelo najnižjo oceno F.
Nvidia, ki je kot prva tehnološka družba dosegla tržno vrednost 5 bilijonov dolarjev, se je uvrstila na dno lestvice, takoj za njo pa Broadcom. Razlogi za to so po navedbah Greenpeacea „neustrezne podnebne zaveze, pomanjkljiva preglednost dobavnih verig in nezadostni ukrepi za zmanjšanje emisij“.
Na področju operativne dekarbonizacije je Apple prejel najvišjo oceno (A-), sledila sta Google (B) in Microsoft (C). Skupna ocena šestih podjetij pa je ostala na ravni F.
Preglednost dobavnih verig ostaja kritično nizka
Devet od desetih podjetij, med njimi Microsoft, Google in Nvidia, je prejelo oceno F zaradi pomanjkanja preglednosti glede porabe energije in uporabe obnovljivih virov med dobavitelji. Kot navaja Euronews, to pomeni, da podjetja pogosto ne razkrivajo podatkov o tem, kako energijsko intenzivna je njihova proizvodnja ali kako poteka prehod k bolj trajnostnim praksam.
Poročilo Greenpeacea ocenjuje, da bi se lahko svetovno povpraševanje po električni energiji za proizvodnjo čipov umetne inteligence do leta 2030 povečalo za kar 170-krat. Takšna poraba bi dosegla približno 37.238 gigavatnih ur, kar presega celotno letno porabo električne energije na Irskem v letu 2023.
Brez zaveze k obnovljivi energiji do leta 2030
Med analiziranimi podjetji se je zgolj Apple zavezal, da bo do leta 2030 v celoti prešel na obnovljive vire energije v svojem poslovanju in dobavnih verigah. Devet drugih podjetij, vključno z Nvidio, tega cilja ni sprejelo. Podjetja, ki razvijajo čipe, kot so Nvidia, Qualcomm in Broadcom, so po navedbah Greenpeacea še posebej zaostala pri uvajanju okolju prijazne energije.
Nvidia si ni zastavila nobenih ciljev glede uporabe obnovljivih virov v svoji dobavni verigi, medtem ko Qualcomm in Broadcom nimata določenih ciljev niti za svoje lastno poslovanje. Tri podjetja – Nvidia, Broadcom in AMD – prav tako niso napovedala nobenih načrtov za dosego ogljične nevtralnosti.
Nvidia je v svojem poročilu o trajnostnem razvoju za leto 2025 navedla, da je v letu 2023 dosegla 100-odstotno uporabo obnovljive električne energije v svojih pisarnah in podatkovnih centrih, ki so pod njenim neposrednim nadzorom.
ZN in Greenpeace pozivata k bolj zeleni umetni inteligenci
Organizacija Greenpeace East Asia je podjetja pozvala, naj se do leta 2030 zavežejo popolnemu prehodu na obnovljive vire energije v svojih dobavnih verigah. Prav tako jih poziva k večji transparentnosti pri poročanju o emisijah in ukrepih za razogljičenje.
Po podatkih Programa Združenih narodov za okolje (UNEP) je več kot 190 držav že sprejelo priporočila o etični rabi umetne inteligence, ki vključujejo tudi okoljske vidike. Evropska unija in ZDA sta uvedli zakonodajne pobude za zmanjšanje vpliva umetne inteligence na okolje, vendar pa je učinkovitost teh ukrepov po navedbah Euronewsa še vedno vprašljiva.
Predstavniki UNEP opozarjajo, da številne vlade pri oblikovanju nacionalnih strategij za umetno inteligenco okoljske vidike še vedno postavljajo na stranski tir. Pomanjkanje okoljskih varovalnih mehanizmov bi lahko postalo ena ključnih groženj pri nadaljnjem razvoju umetne inteligence, ki že zdaj porablja bistveno več energije kot tradicionalne digitalne storitve.
Foto: Unsplash/BolivijaInteligentno
