Administracija Donalda Trumpa po poročanju New York Timesa pospešeno pripravlja scenarije za morebitno novo vojaško eskalacijo proti Iranu, ameriške specialne enote pa so že nameščene na Bližnjem vzhodu za operacije proti iranskim jedrskim objektom. V ozadju vse bolj agresivne retorike Washingtona se medtem odpira vprašanje, ali ZDA pripravljajo predvsem pritisk za nova pogajanja ali pa se regija dejansko približuje novemu velikemu vojaškemu konfliktu, poroča New York Times.
Po informacijah časnika Pentagon pripravlja več scenarijev za hitro obnovitev vojaških operacij proti Teheranu, potem ko je bilo aprilsko premirje med ZDA in Iranom le začasno ustavilo širitev konflikta.
Ameriški predsednik Donald Trump po vrnitvi iz Kitajske dokončne odločitve še ni sprejel, vendar njegovi najbližji svetovalci že pripravljajo načrte za nadaljevanje operacij, če diplomacija ne bo prinesla dogovora glede Hormuške ožine in iranskega jedrskega programa.
Trump je v petek na krovu letala Air Force One dejal, da je zadnji iranski mirovni predlog “popolnoma nesprejemljiv”.
“Če mi prvi stavek ne bo všeč, ga bom vrgel v smeti,” je dejal ameriški predsednik.
Hormuška ožina ostaja osrednje bojišče
Jedro sedanjega konflikta ostaja Hormuška ožina, ena najpomembnejših svetovnih pomorskih poti za transport nafte in plina. Skozi ozki prehod med Iranom in Arabskim polotokom potuje približno petina svetovne trgovine z nafto.
Washington želi Teheran prisiliti k popolnemu odprtju pomorskih poti za tankerje, saj vsaka nova destabilizacija v regiji neposredno vpliva na globalne cene energentov in mednarodne finančne trge.
Ameriški uradniki po navedbah New York Timesa še vedno upajo, da bi Trump lahko dosegel kompromis, ki bi mu omogočil razglasitev politične zmage brez nove velike vojne. Toda v ozadju diplomacije Pentagon pripravlja tudi bistveno bolj agresivne možnosti.
Obrambni minister Pete Hegseth je ta teden v kongresu potrdil, da ameriška vojska že pripravlja načrte za novo eskalacijo.
“Imamo načrt za eskalacijo, če bo potrebno,” je dejal Hegseth med zaslišanjem pred kongresnim odborom.
Operacija Epic Fury bi se lahko hitro vrnila
Po podatkih NYT Pentagon pripravlja ponovno aktivacijo operacije Epic Fury, ki je bila začasno ustavljena po aprilskem premirju. Tokrat bi lahko operacija potekala pod drugim imenom, vendar z bistveno širšimi cilji.
Dva bližnjevzhodna uradnika sta časniku povedala, da ZDA in Izrael že izvajata največje priprave na morebitno nadaljevanje napadov po začetku premirja.
V regiji je trenutno nameščenih več kot 50.000 ameriških vojakov, dve letalonosilki, več kot ducat rušilcev ameriške mornarice ter večje število bojnih letal. General Dan Caine, predsednik združenega generalštaba ameriške vojske, je senatorjem dejal, da vojska še naprej pripravlja “široko paleto možnosti” za politično vodstvo v Washingtonu.
Ameriški vojaški vrh javno poudarja, da trenutna zadržanost ne pomeni zmanjšanja pripravljenosti za večjo vojaško operacijo.
General Caine je v Pentagonu dejal, da ameriške sile ostajajo pripravljene nadaljevati “večje bojne operacije proti Iranu”, če bo to ukazano.
Ena najbolj tveganih možnosti: vdor v iranske jedrske objekte
Med najbolj občutljivimi scenariji, ki jih obravnava Pentagon, je možnost uporabe specialnih enot za operacijo proti iranskemu jedrskemu materialu v podzemnih objektih v Isfahanu.
Po navedbah ameriških uradnikov je bilo marca na Bližnji vzhod napotenih več sto specialcev prav za pripravo takšnega scenarija. Njihova naloga bi bila prodor v globoko utrjene jedrske komplekse, kjer Iran hrani visoko obogateni uran.
Toda takšna operacija bi pomenila bistveno več kot le omejen vojaški napad.
Specialne enote bi morale na terenu varovati tisoče ameriških vojakov, ki bi zavarovali širši obod operacije, letališča, logistične poti in komunikacijske koridorje. Po podatkih NYT je v regiji trenutno pripravljenih približno 5000 marincev in okoli 2000 padalcev elitne 82. zračnodesantne divizije.
Vojaški uradniki priznavajo, da bi takšna operacija pomenila neposredno tveganje za velik kopenski spopad z iransko vojsko in Revolucionarno gardo.
Iran po premirju znova aktiviral raketne položaje
Dodatno zaskrbljenost v Washingtonu povzroča dejstvo, da je Iran po aprilskem premirju ponovno prevzel nadzor nad večino svojih raketnih baz, podzemnih objektov in izstrelišč.
Po poročanju New York Timesa je Teheran ponovno omogočil dostop do 30 od 33 raketnih položajev ob Hormuški ožini, kar predstavlja neposredno grožnjo ameriškim vojnim ladjam in tankerjem za nafto.
Ameriške obveščevalne službe ocenjujejo, da je Iran velik del svoje vojaške infrastrukture po začetnih ameriških napadih že ponovno vzpostavil.
V Pentagonu zato narašča bojazen, da bi morebitna nova operacija hitro prerasla v dolgotrajnejšo regionalno vojno z neposrednimi posledicami za svetovne energetske trge.
Tarče tudi iranska energetika in infrastruktura
Trump je v zadnjih dneh večkrat zagrozil z uničenjem ključne iranske infrastrukture, če Teheran ne bo omogočil prostega prehoda tankerjev skozi Hormuško ožino.
Po navedbah ameriških vojaških uradnikov so med možnimi cilji mostovi, energetska infrastruktura, elektrarne ter položaji Revolucionarne garde.
Prav ta del načrtov povzroča dodatne polemike med pravniki in vojaškimi strokovnjaki. Mednarodno vojno pravo namreč prepoveduje namerno uničevanje civilne infrastrukture z namenom prisile države k politični kapitulaciji.
Kljub temu Trumpova administracija vse bolj odkrito govori o strategiji sistematičnega pritiska na iransko gospodarstvo in logistiko.
Med potencialnimi cilji je tudi otok Harg, ključno vozlišče za iranski izvoz nafte. Njegova morebitna blokada ali zasedba bi močno prizadela iranske prihodke od izvoza energentov, hkrati pa bi dodatno pretresla svetovne naftne trge.
Teheran opozarja na povračilne udarce
Iran je v zadnjih dneh že nakazal pripravljenost na nadaljevanje konflikta.
“Naše oborožene sile so pripravljene zadati zaslužen udarec vsaki agresiji,” je sporočil predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf.
“Pripravljeni smo na vse možnosti, presenečeni bodo,” je dodal.
Vojaški analitiki opozarjajo, da bi nova eskalacija lahko hitro zajela širšo regijo, od Perzijskega zaliva do Iraka, Sirije in Libanona. V primeru zaprtja Hormuške ožine ali širših napadov na energetsko infrastrukturo bi lahko sledil nov močan skok cen nafte, dodatni inflacijski pritiski in destabilizacija svetovnih finančnih trgov.
Vprašanje zato ni več le, ali Washington pripravlja novo vojaško operacijo proti Iranu, temveč tudi, ali bi takšna operacija ostala omejena ali pa bi prerasla v največji regionalni konflikt na Bližnjem vzhodu po ameriški invaziji na Irak.
