Obnovljivi viri energije, med katerimi je zajeta tudi jedrska energija, so v prvi polovici letošnjega leta presegli premog kot glavni svetovni vir proizvodnje elektrike. Gre za prvo tovrstno prelomnico v zgodovini, kažejo podatki analitskega centra Ember.
Povpraševanje po električni energiji po svetu se povečuje, a rast sončne in vetrne energije je bila dovolj velika, da je pokrila celotno dodatno porabo. To je omogočilo celo rahlo zmanjšanje uporabe premoga in plina. Po navedbah Emberja so se razmere razlikovale med državami. Medtem ko so Kitajska in druge hitro razvijajoče se države beležile izjemno rast čiste energije, so se ZDA in Evropska unija v večji meri kot prej ponovno zanašale na fosilna goriva.
Po podatkih Mednarodne agencije za energijo je bil premog tudi v letu 2024 največji posamezni vir energije na svetu, položaj, ki ga drži več kot pet desetletij, navaja BBC. Vendar je prvič ostal za skupno proizvodnjo iz obnovljivih virov, vključno z jedrsko energijo.
Kitajska ostaja daleč največji igralec pri širitvi čistih tehnologij. Dodala je več sončnih in vetrnih zmogljivosti kot preostali svet skupaj. S tem je rast obnovljivih virov presegla naraščajoče povpraševanje po elektriki in prispevala k zmanjšanju proizvodnje fosilnih goriv za dva odstotka.
Tudi Indija je beležila rast sončne in vetrne energije ob hkratnem počasnejšem naraščanju povpraševanja. Tako je lahko zmanjšala rabo premoga in plina. Nasprotno pa so v Evropski uniji obdobja šibke hidro in vetrne proizvodnje povzročila, da so morali poseči po več fosilnih virih. V ZDA pa je poraba elektrike rasla hitreje kot proizvodnja čiste energije, zato se je povečala odvisnost od premoga in plina.
Sončna energija v ospredju rasti
Sončna energija je v prvi polovici leta pokrila kar 83 odstotkov novega povpraševanja po elektriki. Že tretje leto zapored je največji vir novih zmogljivosti na svetu. Več kot polovica proizvodnje sončne energije se zdaj izvaja v državah z nižjimi prihodki, kjer so v zadnjem obdobju beležili izrazito širitev.
BBC navaja, da so k temu največ prispevali padci cen. Stroški sončne energije so se od leta 1975 znižali za skoraj sto odstotkov, kar je povzročilo hiter razvoj novih trgov. Pakistan je na primer leta 2024 uvozil dovolj panelov za 17 gigavatov novih zmogljivosti, kar je dvakrat več kot leto prej.
Na afriški celini je uvoz sončnih panelov v enem letu narasel za šestdeset odstotkov. Največja rast je bila v Južni Afriki, Nigerija pa je prehitela Egipt in dosegla drugo mesto po zmogljivostih. Tamkajšnja sončna energija lahko po ocenah zadosti potrebam 1,8 milijona evropskih gospodinjstev. Nekatere manjše države, kot so Alžirija, Zambija in Bocvana, so zabeležile še hitrejše skoke v uvozu.
Novi izzivi in globalna neenakost
Hitra širitev pa ni brez tveganj. V Afganistanu se je razširila uporaba sončnih črpalk za namakanje, kar povzroča zniževanje podtalnice. Študija opozarja, da bi se lahko v petih do desetih letih nekatere regije soočile z izsušitvijo, kar bi ogrozilo milijone prebivalcev.
Strokovnjaki poudarjajo, da se države v tako imenovanem „sončnem pasu“ in „vetrnem pasu“ soočajo z različnimi izzivi. V Aziji, Afriki in Latinski Ameriki je potreba po elektriki visoka zaradi rabe klimatskih naprav, sončna energija pa je tam hitro dostopna in cenovno ugodna. Nasprotno se države z močnejšim vetrom, kot je Združeno kraljestvo, soočajo z višjimi stroški vetrnih turbin in izzivi pri zagotavljanju zanesljivosti sistema.
Kitajska utrjuje svoj položaj vodilne sile tudi v izvozu čistih tehnologij. Po podatkih Emberja je avgusta 2025 izvoz dosegel rekordnih 20 milijard ameriških dolarjev. K temu je največ prispevala prodaja električnih vozil in baterij, katerih vrednost zdaj presega skupni izvoz sončnih panelov.
BBC izpostavlja, da so kitajska električna vozila in baterije vredna več kot dvakrat toliko kot panogi sončnih panelov, kar utrjuje kitajsko prevlado v globalnem energetskem prehodu.
Foto: Pixabay
