Na srečanju Nacionalnega foruma za e-račun so se člani seznanili z osrednjimi rešitvami novega zakona o izmenjavi elektronskih računov in drugih elektronskih dokumentov, ki januarja 2028 uvaja obvezno elektronsko izmenjavo računov med podjetji v Sloveniji.
Novosti so predstavili pristojni z Ministrstva za finance, Finančne uprave Republike Slovenije in Uprave Republike Slovenije za javna plačila. Zakon bo veljal za vse poslovne subjekte, vpisane v Poslovni register Slovenije, ter za fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost.
Predstavniki resorjev so udeležencem podrobno predstavili obvezne standarde e-računa, tehnične rešitve izmenjave e-računov in e-dokumentov, delovanje Mini blagajne, ureditev ponudnikov elektronskih poti ter nadzorne mehanizme, ki bodo spremljali izvajanje zakona. Posebna pozornost je bila namenjena tudi varstvu osebnih podatkov in pravilom o davku na dodano vrednost v digitalnem okolju.
Udeleženci so sprejem zakona pozdravili, saj po njihovih ocenah prinaša večjo poenotenost, varnejše kanale, zmanjšanje napak ter hitrejšo in bolj avtomatizirano obdelavo računov. Ob tem so izpostavili tudi pričakovane pozitivne okoljske učinke.
Razširjenost uporabe e-računov
Uporaba e-računov ni novost. Proračunski uporabniki jih obvezno uporabljajo že od 2015, naročniki javnih naročil pa od 2019. Podatki Uprave za javna plačila kažejo, da se je število izdanih e-računov proračunskih uporabnikov v obdobju 2015–2024 dvignilo z okoli 461.000 na skoraj 2,2 milijona, kar predstavlja več kot 370-odstotno povečanje. Po besedah ministrstva „stalna rast izmenjanih e-računov kaže na prepoznano prednost njihove uporabe“, so poudarili.
Tudi raziskave uporabe e-računov v gospodarstvu kažejo rast. V letu 2022 je e-račune pošiljalo približno 60 odstotkov podjetij z 10 ali več zaposlenimi; delež je bil najvišji med velikimi podjetji, kjer je znašal 86 odstotkov.
Z letom 2028 bo e-izmenjava postala obvezna za vsa podjetja v Sloveniji. Po tem datumu papirni računi v poslovanju med podjetji ne bodo več dovoljeni, bodo pa ostali dovoljeni za potrošnike in tuje poslovne subjekte.
Predlog zakona za potrošnike ne prinaša sprememb. Podjetja bodo lahko še naprej izdajala papirne račune, razen če se bosta stranki dogovorili drugače. Ministrstvo izpostavlja, da bodo potrošniki lahko kadarkoli preklicali soglasje za prejemanje e-računov in ponovno zahtevali papirno različico.
„Potrošniki bodo lahko kadarkoli preklicali soglasje za prejemanje e-računov in od poslovnega subjekta zahtevali, da jim račune pošilja v papirni obliki,“ so dodali na ministrstvu.
Pozitivni učinki in tehnični pristopi izmenjave
Na ministrstvu navajajo, da digitalizacija poslovanja vodi k prihranku časa, večji varnosti, manj napakam pri prepisovanju ter nižjim stroškom. Pričakovati je tudi več avtomatizacije in bolj pregledne procese. „Gospodarstvo zasleduje trend digitalizacije poslovanja,“ so poudarili.
E-račun je strukturiran dokument v obliki XML, ki omogoča popolno avtomatizacijo. Račun v PDF-obliki ni e-račun. Vizualizacija e-računa je obvezna le za potrošnike.
Izmenjava e-računov bo potekala decentralizirano prek štirih varnih poti: ponudnikov e-poti, lastnih sistemov, mednarodnega omrežja PEPPOL ter brezplačne aplikacije miniBlagajna za subjekte z manjšim obsegom poslovanja. Vse izmenjave bodo potekale prek varnih elektronskih poti, e-pošta pa, razen za potrošnike, ne bo dovoljena.
Zakon ne uvaja poročanja o izmenjanih e-računih Finančni upravi, prav tako ne spreminja pravil o potrjevanju gotovinskih računov.
Sistem obveznih e-računov med podjetji že deluje v Italiji in Srbiji, leta 2026 ga uvajajo Hrvaška, Belgija, Poljska in Francija, kasneje še Nemčija, Slovaška, Estonija, Latvija in Španija. Slovenija se z zakonom pripravlja na spremembe evropske direktive o DDV (ViDA), ki bo po letu 2030 prinesla obvezno izdajanje e-računov za čezmejne transakcije in poročanje davčnim organom.
Današnji zakon obvezne izmenjave e-dokumentov še ne uvaja, določa pa standarde in način izmenjave, če se podjetja zanjo odločijo. Med dokumenti so e-naročilnice, e-dobavnice, e-opomini in e-IOP.
[Foto: Uprava za javna plačila]
