Svetovni oceani, ki pokrivajo več kot 70 odstotkov Zemljine površine, doživljajo opazne spremembe. Nova raziskava, objavljena junija 2025, razkriva, da se barve oceanov spreminjajo, kar lahko vpliva na morske ekosisteme in življenje ljudi. Znanstveniki poudarjajo, da so te spremembe povezane s segrevanjem voda, kar sproža vprašanja o prihodnosti ribolova in podnebnih vzorcev.
Raziskava, objavljena v reviji Science, temelji na analizi satelitskih podatkov, zbranih med letoma 2003 in 2022. Znanstveniki z univerz Duke in Georgia Tech so ugotovili, da polarne regije postajajo bolj zelene, medtem ko območja blizu ekvatorja postajajo modrejša.
Spremembe so posledica spreminjanja koncentracij klorofila, zelenega pigmenta, ki ga proizvajajo fitoplanktoni, mikroskopske morske rastline, ki so ključne za fotosintezo. Fitoplanktoni so osnova morskega prehranskega spleta, saj služijo kot hrana za ribe in druge morske organizme.
Vodja raziskave Haipeng Zhao, podoktorski raziskovalec z Georgia Tech, pojasnjuje, da zelena barva v polarnih vodah kaže na povečanje fitoplanktonov, medtem ko modrejši odtenki blizu ekvatorja nakazujejo njihov upad. Te spremembe niso vidne s prostim očesom, satelitski podatki pa razkrivajo jasne vzorce. Znanstveniki so uporabili NASA-in instrument, ki vsaka dva dni meri valovne dolžine svetlobe na površini oceanov, kar jim omogoča natančno spremljanje teh premikov.
Poleg vidnih barvnih sprememb satelitski podatki razkrivajo tudi spremembe v količini svetlobe, ki prodira skozi oceanske plasti. Zaradi povečane motnosti ali pomanjkanja fitoplanktona v določenih regijah se lahko zmanjša globina t. i. fotične cone – območja, kjer poteka fotosinteza. To vpliva na celoten morski ekosistem, saj mnogi organizmi, od alg do ribjih ličink, potrebujejo ustrezno količino svetlobe za preživetje in razvoj. Temnejše oceanske vode lahko tako pomenijo izgubo življenjskega prostora za številne vrste, kar dodatno obremenjuje že tako ranljive morske habitate v času podnebnih sprememb.
Vpliv segrevanja voda
Raziskovalci so preučili več dejavnikov, ki bi lahko vplivali na spremembe barv, vključno s temperaturo morske površine, hitrostjo vetra in globino mešanih plasti vode. Ugotovili so, da je segrevanje voda najpomembnejši dejavnik, povezan s spreminjanjem koncentracij klorofila. Višje temperature vplivajo na razporeditev fitoplanktonov, saj nekatere vrste uspevajo v toplejših vodah, druge pa se selijo ali izumirajo.
Susan Lozier, soavtorica študije z Georgia Tech, opozarja, da teh sprememb ne moremo neposredno pripisati podnebnim spremembam, saj je 20-letno obdobje raziskave razmeroma kratko. Kljub temu podatki kažejo na močno povezavo s segrevanjem oceanov, kar bi lahko imelo daljnosežne posledice. Spremembe v razporeditvi fitoplanktonov lahko vplivajo na morske prehranske verige, saj so ti organizmi ključni za obstoj rib in drugih morskih živali.
Spreminjanje barv oceanov bi lahko imelo resne posledice za ribolov, zlasti v tropskih in subtropskih regijah, kjer je več kot polovica svetovnega ulova rib. Upad fitoplanktonov blizu ekvatorja bi lahko povzročil premik ribolovnih območij, kar bi prizadelo predvsem manj razvite države, kot so pacifiške otoške države, ki so odvisne od ribolova za prehrano in gospodarski razvoj.
Raziskovalci poudarjajo, da satelitski podatki ne zadostujejo za celovit vpogled v te spremembe, saj so obalna območja zaradi usedlin in drugih dejavnikov težje analizirana. Zhao predlaga, da so potrebne dodatne raziskave, vključno z odpravam na odprto morje, da bi pridobili natančnejše podatke. Te spremembe v oceanskih ekosistemih so pomemben opomnik, da so svetovni oceani dinamičen sistem, ki se odziva na globalne okoljske spremembe.
Ana Koren
Foto: Pexels/fotografija je simbolna
