Evropski voditelji so se na letošnji münchenski varnostni konferenci soočili z občutkom, da se razmerja znotraj transatlantskega zavezništva nepovratno spreminjajo. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je opozorila, da so bile v zadnjem obdobju prestopljene meje, po katerih ni več mogoče preprosto nadaljevati po starem, kar je med udeleženci sprožilo razmislek o prihodnji vlogi Evrope na področju varnosti.
Napetosti med Evropo in Združenimi državami so se v zadnjem letu poglobile. Dodatno nezaupanje je sprožilo javno razmišljanje Donalda Trumpa o priključitvi Grenlandije, ki je v evropskih prestolnicah okrepilo dvome o dolgoročni zavezanosti Washingtona varovanju celine prek zveze Nato.
Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v Münchnu sicer poudaril željo ZDA po sodelovanju z Evropo, vendar se je v svojem nastopu izognil ključnim temam, kot so Nato, Rusija in vojna v Ukrajini. Prav ta vprašanja so v zadnjih letih postala osrednja točka razhajanj med ZDA in evropskimi zaveznicami, poroča Reuters.
Ob vse daljši vojni v Ukrajini in vse izrazitejšem občutku grožnje iz Moskve evropski voditelji vse glasneje poudarjajo potrebo po krepitvi lastne obrambe in zmanjšanju odvisnosti od ameriške vojaške podpore. To jih v določeni meri postavlja ob bok stališčem Trumpove administracije, ki od Evrope pričakuje, da bo prevzela večjo odgovornost za konvencionalno obrambo celine, medtem ko bi ZDA ohranile jedrski dežnik.
Evropski steber znotraj Nata
Nemški kancler Friedrich Merz, francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer so v Münchnu ponovno poudarili podporo močnejšemu »evropskemu stebru« znotraj Nata. Merz je ob tem izpostavil, da je okrepitev evropske obrambne sposobnosti smiselna ne glede na prihodnje odločitve Washingtona, ter potrdil, da je z Macronom začel pogovore o evropskem jedrskem odvračanju.
Francija ostaja edina evropska država z resnično neodvisnim jedrskim orožjem, medtem ko je britanski jedrski sistem Trident tesno povezan z Združenimi državami. Razprave o jedrskem odvračanju tako odpirajo tudi vprašanja o strateški avtonomiji Evrope.
Od besed k dejanjem?
Ključno vprašanje ostaja, ali bo Evropa svoje napovedi znala prevesti v konkretna dejanja. Države članice Nata so se lani dogovorile, da bodo izdatke za osnovno obrambo postopno povečale z 2 odstotkov BDP na 3,5 odstotka BDP, dodatnih 1,5 odstotka pa namenile drugim varnostno povezanim naložbam. Po navedbah von der Leyen se je evropska obrambna poraba od začetka vojne v Ukrajini povečala za skoraj 80 odstotkov.
V zadnjem obdobju so se okrepila tudi prizadevanja za skupne projekte. Francija, Nemčija, Italija, Poljska in Švedska so podpisale pismo o nameri za nadaljevanje razvoja evropskega raketnega sistema dolgega dosega ELSA, ob robu srečanja obrambnih ministrov Nata pa so se oblikovale koalicije za sodelovanje pri projektih, kot sta obramba pred balističnimi raketami in razvoj zračnega streliva.
Kljub temu številni ambiciozni projekti ostajajo ujeti v politična in industrijska nesoglasja. Francosko-nemško-španski projekt bojnega letala FCAS se že mesece sooča z zastoji zaradi sporov o delitvi dela med podjetji. Polemike potekajo tudi glede vprašanja, ali naj bodo obrambni projekti Evropske unije omejeni na podjetja znotraj EU ali odprti tudi za zunanje partnerje.
Ob razpravah v Münchnu je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenskij opozoril na tempo sodobnega bojevanja. Po njegovih besedah je bila Ukrajina samo v enem mesecu tarča več kot 6.000 brezpilotnih letal in 150 raket, kar po njegovem mnenju kaže, da se vojaška tehnologija razvija hitreje, kot politika sprejema odločitve za njeno zajezitev.
![Romana Tomc [Foto: www.RomanaTomc.si]](https://i0.wp.com/portal24.si/wp-content/uploads/2023/05/tomcromana2018-19-scaled.jpg?fit=300%2C200&ssl=1)
