Odbor Državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide je danes potrdil predlog Zakona o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na centrih za socialno delo in v domovih za starejše, t. i. prevedbeni zakon. Ministrstvo za solidarno prihodnost z njim zagotavlja nemoten prehod v sistem dolgotrajne oskrbe za stanovalce domov starejših od 1. decembra 2025.
Zakon bo omogočil, da bodo vsi obstoječi oskrbovanci v domovih starejših, ki to želijo, prevedeni v nov sistem hitro in brez nepotrebne birokracije.
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je ob tem poudaril: „Gre za tehnično, a izjemno pomembno dopolnitev, s katero zagotavljamo, da bo eden največjih reformnih projektov v državi, torej vzpostavitev celovitega sistema dolgotrajne oskrbe, izveden varno, pregledno in učinkovito.“
„Predvsem pa, da bo ljudem zagotovljena čim prejšnja storitev dolgotrajne oskrbe,“ je dodal minister.
Na ministrstvu so pojasnili, da bo vse prevedbe vodil Center za socialno delo Ljubljana. „To bo zagotovilo enoten pretok podatkov in razbremenilo druge centre,“ so navedli.
Zakon uvaja posebno ureditev tudi za osebe brez skrbnika. „Tudi osebe, ki same ne morejo izraziti soglasja, bodo takoj vključene v sistem. Skrbnik pa bo svojo odločitev lahko potrdil naknadno,“ so poudarili na ministrstvu.
Vključena je tudi določba za preprečevanje preplačil. „CSD Ljubljana bo sproti usklajeval podatke z ZPIZ, da ne bo prihajalo do dvojnih izplačil dodatka za pomoč in postrežbo,“ so še pojasnili.
Poenostavitve in digitalne rešitve
Zakon prinaša tudi krajši in preglednejši obrazec za osebni načrt. „Vsi načrti bodo podpisani do 31. decembra 2025, z veljavnostjo od 1. decembra 2025,“ so sporočili.
E-oskrba bo za starejše od 80 let po novem dostopna brez zdravniškega potrdila. „Pravica za vse iz pilotnega projekta se podaljšuje do konca leta 2026,“ so dodali na ministrstvu.
Poleg tega zakon omogoča pavšalno plačilo izvajalcem, kar bo zagotovilo nemoteno financiranje storitev. Uvedene bodo tudi finančne spodbude za zaposlene. „Zaposleni bodo lahko prejeli del plače za delovno uspešnost zaradi povečanih obremenitev v CSD in DSO,“ so pojasnili.
Za hitrejšo obdelavo podatkov se uvajajo začasne digitalne zbirke. „Gre za rešitev, ki omogoča avtomatizirane odločbe in hitrejšo izmenjavo podatkov med institucijami,“ so navedli.
Manj stroškov za uporabnike in večja dostopnost
Predlog zakona, ki ga je odbor večinsko potrdil, bo uvrščen na dnevni red izredne seje Državnega zbora, predvidoma 11. novembra 2025.
Na ministrstvu poudarjajo, da zakon prinaša večjo učinkovitost in dostopnost storitev. „Cilj zakona je jasen: manj birokracije, več učinkovitosti in boljša dostopnost storitev za ljudi,“ so navedli.
Spomnili so, da je sistem dolgotrajne oskrbe začel delovati z začetkom leta 2024. Storitev oskrbovalca družinskega člana trenutno uporablja 2.000 družin, skupaj z e-oskrbo pa je v sistem vključenih približno 8.000 družin.
„Dolgotrajna oskrba na domu je v intenzivnem vzpostavljanju, z več kot tisoč izdanimi odločbami,“ so zapisali. Mreža vstopnih točk je že vzpostavljena in kadrovsko popolnjena, mreža izvajalcev pa v sklepni fazi polne vzpostavitve.
V sistemu dolgotrajne oskrbe v institucijah, torej v domovih za starejše, bodo uporabniki plačevali manj. „Ker v prispevnem sistemu vsi prispevamo odstotek od plač, bo blagajna za dolgotrajno oskrbo v celoti pokrila socialnovarstvene storitve. Uporabniki bodo plačali samo nastanitev in prehrano,“ so poudarili na ministrstvu.
„Doslej, v starem sistemu, so vse plačali sami, iz svojega žepa,“ so še dodali.
Foto: Freepik
