[STA]- Odbor DZ za finance se je danes seznanil z informacijo o izvajanju načrta za okrevanje in odpornost. K predlogu zakona o centralnem kreditnem registru, ki prinaša novosti glede obveznega sporočanja podatkov za dajalce kreditov, in k predlogu novele zakona o davčnem postopku je sprejel številna dopolnila.
Državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec je glede izvajanja načrta za okrevanje in odpornost povedala, da je Evropska komisija dala predhodno pozitivno oceno za četrti zahtevek, ki ji ga je Slovenija poslala junija. “Do konca letošnjega leta tako Slovenija pričakuje maksimalno možno plačilo zahtevka v višini 440 milijonov evrov, od tega 400 milijonov evrov nepovratnih sredstev in približno 40 milijonov evrov posojil iz mehanizma,” je dodala.
Vlada je konec oktobra potrdila predlog četrte spremembe načrta in ga posredovala v formalno obravnavo v Bruselj. “Primarni cilj te spremembe je še vedno zagotoviti 100-odstotno koriščenje razpoložljivih nepovratnih sredstev, to je 1,61 milijarde evrov,” je navedla Jazbec.
Višina nepovratnih sredstev ostaja nespremenjena, predlog sprememb pa predvideva znižanje posojilnih sredstev za 83 milijonov evrov na 530 milijonov evrov. Kot je pojasnila, se določene naložbe zaradi neizvedljivosti v tem časovnem okviru načrta delno zmanjšujejo, razliko sredstev pa bodo prenesli na druge naložbe.
“Če pogledamo celotno realizacijo, bomo imeli po plačilu četrtega zahtevka 72 odstotkov celotnega načrta pod streho,” je dejala. Ker bo prihodnje leto v Sloveniji volilno leto, to lahko po njenem predstavlja izziv v izvajanju reformnega dela načrta, saj morajo biti za maksimalno koriščenje razpoložljivih sredstev aktivnosti izpeljane do 30. junija 2026, skrajni rok za izjemne primere se nato izteče konec avgusta, torej je treba zadnji zahtevek komisiji predložiti do 30. septembra 2026.
Naložbeni del ukrepov
Do sedaj so bili v ospredju reformni ukrepi, od 36 jih je izvedenih 22. Zdaj pa bo v ospredju naložbeni del. Za izvedbo naložb je predvidenih več kot 1360 projektov po vsej Sloveniji, država je končnim uporabnikom že izplačala 1,08 milijarde evrov, veliko projektov je zaključenih. Pri tem je Jazbec navedla tiste za povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture, oskrbo in varčevanje s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode ter spodbude na področju lesarstva, digitalizacije in robotizacije.
Večina projektov je še v izvajanju. “Veseli nas, da zelo dobro napreduje projekt gradnje kampusa ljubljanske medicinske fakultete na Vrazovem trgu. Zaključek gradbenih del je predviden v začetku prihodnjega leta. Ministrstvo za zdravje je med drugim odobrilo financiranje vzpostavitve robotizacije shranjevanja in razdeljevanja zdravil v osmih občinah,” je naštela Jazbec in omenila še nove funkcionalnosti aplikacije zVem in gradnjo velikega jezikovnega modela za slovenščino.
Odbor je k predlogu zakona o centralnem kreditnem registru sprejel dopolnila, ki jih je koalicija večinoma oblikovala na podlagi pripomb zakonodajnopravne službe DZ. Kot je povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Nikolina Prah, gre za predlog novega sistemskega zakona, katerega namen je krepitev preglednosti odgovornega kreditiranja in stabilnosti finančnega sistema.
Novosti glede obveznega sporočanja podatkov za dajalce kreditov bodo med drugim omogočile učinkovitejše ocenjevanje in obvladovanje kreditnega tveganja pri kreditodajalcih, ki sklepajo kreditne posle s fizičnimi osebami.
Sedanja ureditev ne zagotavlja celovitih podatkov
“Sedanja ureditev ne zagotavlja celovitih podatkov o vseh dajalcih kreditov, predvsem o tistih, ki izvajajo potrošniško kreditiranje izven bančnega sistema,” je povedala Prah. To po njenih besedah pomeni, da ima Banka Slovenije in s tem finančni sistem le delno sliko o resničnem obsegu zadolženosti prebivalstva. Po novem bodo tako k poročanju v centralni kreditni register obvezane tudi družbe, ki opravljajo storitve potrošniškega kreditiranja, je dodala.
V nov zakon se delno prenaša evropsko direktivo o potrošniških kreditnih pogodbah z novostmi glede obveznega sporočanja podatkov o kreditnih poslih v centralni register. Preostali del navedene direktive se bo preneslo v slovensko zakonodajo z zakonom, ki ureja potrošniško kreditiranje.
Odbor je obravnaval še predlog novele zakona o davčnem postopku. Tudi k temu predlogu je sprejel dopolnila koalicije, ki so večinoma sledila pripombam zakonodajnopravne službe DZ.
Državna sekretarka na ministrstvu za finance Katja Božič je povedala, da se s predlaganimi spremembami v pravni red prenašata evropski direktivi glede obveznosti poročanja in izmenjave informacij o dohodkih iz transakcij s kriptosredstvi ter informativnega obrazca za obračun povrhnjega davka.
“V predlog so vključene tudi nekatere druge spremembe in dopolnitve, namenjene zagotovitvi transparentnega učinkovitega in pravilnega izvajanja v praksi, predvidljivosti ravnanja zavezancev za davek ter drugih udeležencev pri izpolnjevanju davčnih obveznosti davčnega organa pri vodenju davčnih postopkov ter lažjemu in hitrejšemu uveljavljanju pravic in pravnih koristi zavezancev za davek,” je dejala.
Foto: Tjaša Kos/DZ
