Uporaba umetne inteligence v šolah lahko kratkoročno izboljša rezultate pri reševanju nalog, vendar hkrati prinaša tveganje za oslabitev dejanskega učnega procesa, opozarjajo v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Po njihovih ugotovitvah napredni klepetalni roboti lahko pomagajo pri dokončanju šolskih obveznosti, ne zagotavljajo pa nujno tudi boljšega razumevanja snovi.
Raziskovalci navajajo, da imajo učenci in študenti, ki uporabljajo orodja umetne inteligence, pogosto boljše rezultate pri nalogah, kar pa ne pomeni samodejno tudi napredka v znanju. Ob tem opozarjajo na razkorak med uspešnostjo pri oddanih izdelkih in dejanskim učenjem. „Ko gre za sposobnost umetne inteligence, da pomaga otrokom, obstaja neskladje med opravljanjem nalog in dejanskim učenjem. Prelaganje kognitivnih nalog na splošne klepetalnike ustvarja tveganje metakognitivne lenobe in odklopa posameznikov, kar jih lahko dolgoročno odvrne od pridobivanja potrebnih veščin,“ so zapisali v poročilu.
Po podatkih OECD lahko dostop do klepetalnih robotov, kot so splošni pogovorni sistemi umetne inteligence, izboljša rezultate pri domačih nalogah in projektih, vendar se ta prednost pogosto ne pokaže v situacijah, ko uporaba teh orodij ni dovoljena, na primer pri preverjanju znanja. V nekaterih primerih se takrat pokaže celo slabši izid v primerjavi z vrstniki, ki so se učili brez stalne pomoči umetne inteligence.
Poudarek na človeških veščinah
OECD ob tem izpostavlja, da bi morali cilji poučevanja in učenja ostati osredotočeni na razvoj temeljnih človeških sposobnosti, kot sta samostojno razmišljanje in povezovanje znanja iz različnih področij. Po njihovih navedbah obstaja tveganje, da se ob prevelikem zanašanju na umetno inteligenco zmanjša miselni napor, potreben za razumevanje snovi, s tem pa tudi sposobnost dolgoročnega pomnjenja in uporabe znanja.
Raziskovalci opozarjajo, da se lahko miselni procesi, ki so ključni za učenje, ob stalni uporabi avtomatiziranih odgovorov postopoma umikajo. To lahko vodi v zmanjšano vključenost učencev in v pasivnejši odnos do pridobivanja znanja, kar je v nasprotju s cilji sodobnega izobraževanja, ki poudarjajo aktivno vlogo posameznika v učnem procesu.
„Nasvet je, da se umetna inteligenca v šolah uporablja selektivno in namensko,“ poudarjajo v OECD. Po njihovem mnenju naj bi orodja služila kot dopolnilo k pouku, ne pa kot nadomestilo za razmišljanje, razpravo in neposredno sodelovanje med učenci in učitelji.
Razlika med splošnimi in izobraževalnimi orodji
V poročilu je posebej izpostavljena razlika med splošnimi klepetalnimi roboti in orodji umetne inteligence, ki so zasnovana posebej za izobraževalne namene. Po navedbah OECD imajo slednja večji potencial za trajnejše izboljšave učnih rezultatov, saj so prilagojena učnim ciljem, starosti učencev in učnim vsebinam.
Takšna specializirana orodja lahko po oceni organizacije pomagajo tudi učiteljem, zlasti manj izkušenim, pri pripravi učnih gradiv, prilagajanju razlag različnim ravnem znanja in spremljanju napredka učencev. S tem lahko prispevajo k večji kakovosti poučevanja, če so uporabljena kot podporno sredstvo in ne kot nadomestek pedagoškega dela.
OECD ob tem opozarja, da umetna inteligenca ne more nadomestiti človeških odnosov, ki so temelj izobraževanja. Poudarjajo pomen neposredne komunikacije, povratnih informacij in socialnih interakcij, ki jih tehnologija ne more v celoti posnemati.
Opozorila tudi iz akademskih raziskav
Na podobna tveganja opozarjajo tudi nekatere neodvisne študije. Skupina ameriških raziskovalcev je v raziskavi, objavljeni novembra lani, ugotovila, da uporaba umetne inteligence namesto klasičnega iskanja informacij na spletu lahko vodi v bolj površno razumevanje obravnavanih tem.
Po njihovih ugotovitvah so udeleženci, ki so se zanašali predvsem na odgovore umetne inteligence, sicer pridobili enaka osnovna dejstva kot tisti, ki so uporabljali običajne spletne vire, vendar so kazali slabše razumevanje širšega konteksta in manjšo sposobnost razlage povezav med pojmi. „Tveganje pri učenju o neki temi s pomočjo umetne inteligence je lahko bistveno bolj površno znanje kot pri pridobivanju s standardnim internetnim iskanjem, tudi če so ključna dejstva enaka,“ so zapisali avtorji študije.
OECD v tem okviru poudarja, da bi moralo učenje ostati usmerjeno v razvoj kritičnega mišljenja, razumevanje vzrokov in posledic ter sposobnost samostojnega reševanja problemov. Umetna inteligenca je po njihovih navedbah lahko koristno orodje za podporo tem ciljem, vendar le, če je vključena premišljeno in v skladu s pedagoškimi načeli.
