Azijski finančni trgi so v sredo večinoma končali v zelenem, čeprav razpoloženje med vlagatelji ostaja previdno. Skrbi glede nadaljnjega razvoja umetne inteligence še niso izzvenele, hkrati pa so na trge vplivali signali iz geopolitike in centralnobančnih krogov, kar se je odrazilo v gibanju delnic, valut, obveznic in surovin.
Na Japonskem se je osrednji borzni indeks Nikkei 225 okrepil za 1,4 odstotka in prekinil tridnevni niz padcev. Tudi v Avstraliji je trgovanje potekalo pozitivno, saj je indeks S&P/ASX200 pridobil 0,5 odstotka. Več pomembnih azijskih trgov je bilo zaradi praznikov lunarnega novega leta zaprtih, med njimi borze v celinski Kitajski, Hongkongu, Singapurju, Južni Koreji in na Tajvanu, kar je zmanjšalo skupni obseg trgovanja v regiji.
Zmerno optimistično razpoloženje se je preneslo tudi v Evropo, kjer so terminske pogodbe ob začetku trgovanja nakazovale rahlo rast ključnih borznih indeksov. Podobno so se gibale tudi terminske pogodbe v Združenih državah, ki so kazale na miren začetek trgovalnega dne.
Nafta in plemenite kovine ob geopolitičnih signalih
Cene nafte so se po predhodnih padcih nekoliko pobrale. Nafta brent in ameriška lahka nafta WTI sta se podražili za približno 0,2 do 0,3 odstotka, potem ko sta se v prejšnji seji spustili na več kot dvotedensko dno. K stabilizaciji je prispevala tudi umiritev geopolitičnih skrbi, potem ko je iranski zunanji minister po pogovorih v Ženevi dejal, da sta Teheran in Washington dosegla soglasje o ključnih usmeritvah za reševanje jedrskega vprašanja, navaja Reuters. Takšni signali so zmanjšali bojazen pred morebitnim zaostrovanjem razmer v bližini Hormuške ožine, ki je ključna za svetovno oskrbo z nafto.
Zlato se je po začetnem padcu okrepilo za približno 1 odstotek in doseglo raven okoli 4.926 dolarjev za unčo, srebro pa je pridobilo več kot 2 odstotka. Obe kovini ostajata v središču pozornosti vlagateljev kot zaščita pred negotovostjo.
Ameriški dolar se je v primerjavi s košarico glavnih valut nekoliko okrepil, medtem ko sta evro in britanski funt ostala pod pritiskom. Izrazitejši premik je bil opazen pri novozelandskem dolarju, ki je izgubil 0,8 odstotka, potem ko je tamkajšnja centralna banka obrestno mero ohranila pri 2,25 odstotka in sporočila, da bo spodbujevalna denarna politika še nekaj časa potrebna za podporo okrevanju gospodarstva.
Donosnosti ameriških državnih obveznic so se rahlo zvišale, pri čemer je donosnost 10-letnih obveznic presegla 4,07 odstotka. Na Japonskem pa se obetajo dodatni pritiski na javne finance. Po ocenah finančnega ministrstva naj bi se letna izdaja državnih obveznic v prihodnjih treh letih povečala za 28 odstotkov, saj stroški servisiranja dolga naraščajo hitreje od davčnih prihodkov.
![Romana Tomc [Foto: www.RomanaTomc.si]](https://i0.wp.com/portal24.si/wp-content/uploads/2023/05/tomcromana2018-19-scaled.jpg?fit=300%2C200&ssl=1)
